Danes smo doživeli enega najkrajših dni v zgodovini meritev. Zemlja se je 5. avgusta zavrtela hitreje kot običajno, znanstveniki pa o razlogih za ta pojav še vedno ugibajo.
Po podatkih spletnega portala Timeanddate.com in ameriške mornariške opazovalnice je Zemlja danes svojo rotacijo opravila za približno 1,25 milisekunde hitreje kot običajno. To je že tretji primer letos, ko se je Zemlja zavrtela hitreje kot povpree tretji primer letos, ko se je Zemlja zavrtela hitreje kot povpre\u010no – podobno se je zgodilo tudi 9. in 22. julija.
Gre za pojav, ki preseneča znanstvenike, saj je v zadnjih desetletjih prevladovalo mnenje, da se Zemlja zaradi vpliva Lune in drugih dejavnikov časoma vrti vse počasneje. “Dejstvo, da zdaj razmišljamo celo o negativni prestopni sekundi, je za mnoge presenetljivo,” je dejal Judah Levine, fizik iz ameriškega Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo.
Za zdaj znanstveniki ne vedo natančno, kaj povzroča to pospešeno vrtenje. Med mogoče razlage uvrščajo:
- spremembe v notranjem jedru Zemlje,
- prerazporeditev mase zaradi taljenja ledenikov,
- gibanje oceanske in atmosferske mase (kot sta El Niño in La Niña),
- Lunin položaj glede na zemeljski ekvator, ki lahko kratkoročno vpliva na hitrost rotacije.
Zemlja sicer za eno rotacijo potrebuje približno 86.400 sekund. En milisekundni odklon ni zaznaven za človeka, a ima lahko resne posledice za svetovne ure, satelite in globalne informacijske sisteme.
Negativna prestopna sekunda – ko bi morali uro premakniti nazaj za sekundo, namesto naprej – bi lahko povzročila težave v računalniških sistemih, ki temeljijo na natančnem času.
“Nihče tega ni pričakoval,” pravi Leonid Zotov, strokovnjak za Zemljino rotacijo z Moskovske državne univerze. “Modeli oceanov in atmosfere tega ne pojasnijo. Večina znanstvenikov domneva, da je razlog v notranjosti planeta.”
Za zdaj se znanstveniki osredotočajo na spremljanje trenda in poskušajo ugotoviti, ali gre za prehodni pojav ali del večje, še nerazumljene spremembe v Zemljini dinamiki.