Politična vrnitev Janeza Janše pri delu javnosti znova odpira spomin na eno najbolj napetih obdobij v zgodovini samostojne Slovenije: čas epidemije covida-19, zapiranja države, policijske ure, omejitev gibanja, pogojev PCT in interventnih zakonov.
Za ene je bila Janševa vlada takrat vlada, ki je v izrednih razmerah ravnala odločno in poskušala zaščititi zdravstveni sistem. Za druge pa je bilo to obdobje, ko je država pregloboko posegla v vsakdanje življenje ljudi, v njihove pravice, svoboščine in občutek normalnosti.
Prav zato se danes del javnosti sprašuje: če bi prišla nova velika kriza, bi se lahko podobna trda roka oblasti ponovila?
Vodni top v akciji na protestu pic.twitter.com/aPV75LBQxK
— Anže Božič (@AnzeBozic) November 5, 2020
Obdobje, ki ga mnogi niso pozabili
Janševa vlada je mandat prevzela marca 2020, praktično ob začetku epidemije covida-19. Slovenija se je takrat znašla v položaju, ki ga sodobna država še ni poznala. Sledili so zapiranje javnega življenja, omejitve gibanja med občinami, omejitve zbiranja, obvezne maske, kasneje pogoji PCT, nadzor, globe in številni interventni zakoni.
Vlada je ukrepe zagovarjala z argumentom, da gre za zaščito zdravja, življenj ljudi in zdravstvenega sistema. Podporniki takratne politike poudarjajo, da podobnih ukrepov ni sprejemala samo Slovenija, ampak velik del Evrope.
Toda pri mnogih državljanih je ostal drugačen spomin: občutek, da je država čez noč dobila ogromno moč nad posameznikom. Za del ljudi je bil to čas negotovosti, strahu, kazni, nadzora in politične napetosti.

Ustavno sodišče je večkrat poseglo v covidno zakonodajo
Pomemben del razprave predstavljajo tudi odločitve Ustavnega sodišča. To ni razveljavilo vsega, kar je bilo sprejeto v času epidemije, je pa v več primerih ugotovilo resne ustavnopravne težave.
Med najbolj odmevnimi vprašanji so bili omejitve gibanja, prepovedi zbiranja, obvezne maske, vprašanje zakonske podlage za posamezne odloke ter način obdelave osebnih podatkov pri preverjanju pogojev PCT.
To je bistvo problema: tudi če je bila zdravstvena kriza resna, država pri poseganju v svobodo ljudi potrebuje jasno zakonsko podlago, sorazmernost, transparentnost in učinkovit nadzor. Kriza sama po sebi ne sme postati prazna bianco menica za izvršno oblast.
Janševi podporniki: brez ukrepov bi bile posledice hujše
Na drugi strani Janševi podporniki opozarjajo, da je bila epidemija izredna situacija brez sodobnega precedensa. Zdravstveni sistem je bil pod pritiskom, okužbe so se širile, domovi za starejše so bili posebej ranljivi, vlade po Evropi pa so sprejemale podobne omejitve.
Janševa vlada je poleg omejitvenih ukrepov sprejemala tudi protikoronske pakete pomoči za podjetja, zaposlene, samozaposlene in gospodarstvo. Njeni zagovorniki zato trdijo, da je bila takratna politika sicer stroga, vendar namenjena preprečevanju še hujših posledic.
A ravno to je točka, kjer je Slovenija še danes razdeljena. Eni v tem vidijo krizno upravljanje. Drugi vidijo nevaren precedens: državo, ki se je v krizi prehitro navadila ukazovati z odloki.

Največji problem ni samo Janša, ampak model oblasti v krizi
Vprašanje zato ni zgolj, ali bi Janša osebno ponovno posegel po podobnih ukrepih. Večje vprašanje je, ali ima Slovenija dovolj močne varovalke, da v novi krizi nobena vlada ne bi mogla prehitro razširiti svoje moči.
Vsaka prihodnja kriza – zdravstvena, varnostna, migrantska, gospodarska ali energetska – bi lahko znova ustvarila pritisk po hitrih odločitvah. In takrat se vedno pojavi isto tveganje: oblast začne odločati hitro, parlamentarna razprava se skrči, javnost dobi navodila, pravniki pa šele kasneje presojajo, ali je bilo vse skupaj sploh zakonito.
Zato je ključno vprašanje: ali bi bila nova vlada pripravljena delovati transparentno, z jasno zakonsko podlago, z nadzorom parlamenta in z resnim spoštovanjem človekovih pravic?
Slovenija ima po covidu manj zaupanja in več strahu
Covid ni pustil posledic samo v zdravstvu in gospodarstvu. Pustil je tudi politično in psihološko rano. Mnogi ljudje so v tistem času izgubili zaupanje v institucije, medije, stroko in politiko.
Nekateri se še danes spominjajo predvsem kaosa, spreminjanja pravil, omejitev, kazni, pogojev PCT in občutka, da se je njihovo vsakdanje življenje znašlo pod stalnim nadzorom države. Drugi se spominjajo strahu pred boleznijo, preobremenjenega zdravstva in občutka, da so bili strogi ukrepi nujno zlo.
Zato Janševa vrnitev za del javnosti ni samo običajen politični dogodek. Je tudi sprožilec spomina na obdobje, ko je država najbolj neposredno posegla v življenje ljudi.
Vprašanje, ki ostaja, ni preprosto. Se lahko zgodovina ponovi? Odgovor je: lahko, če pride nova velika kriza in če oblast ne bo imela dovolj močnih ustavnih, pravnih in demokratičnih omejitev.
Prava lekcija covida zato ni samo, kdo je imel prav in kdo narobe. Prava lekcija je, da mora biti vsaka oblast – leva, desna ali katerakoli druga – v času krize še bolj nadzorovana, ne manj.