“Moje pesmi. Moj spomin. Moje delo. Moja zgodba.”
Nika je takrat povedala že:
»Na YouTube in digitalnih platformah so bili brez mojega soglasja izbrisani moji videospoti in pesmi. Moje pesmi. Moj spomin. Moje delo. Moja zgodba. In to ne zaradi pravnih razlogov – ampak zaradi osebnih zamer.«
Aleš Vovk (Raay) naj bi prek sodišča zahteval začasno odredbo, ki bi pevki Niki Zorjan popolnoma onemogočila glasbeno kariero. Predlog odredbe naj prepoveduje javno in zasebno izvajanje večine njenih pesmi – celo na rojstnodnevnih zabavah – za vsako kršitev pa zahteva astronomsko kazen 10.000 €.

Gre za poskus onemogočanja pevkine kariere in zahtevo brez primere v slovenski glasbi, ki cilja na to, da bi pevka praktično ostala brez repertoarja in možnosti nastopanja. Torej ostane brez vsega, ker je prekinila pogodbo z Raayem.

Sodna odredba, ki prepoveduje petje in grozi s kaznijo 10.000 € na pesem
Predlog začasne odredbe, ki sta ga zakonca Vovk vložila 9. maja 2025, razkriva njun namen: Niki Zorjan želita pravno prepovedati “kakršno koli reproduciranje, distribuiranje, javno izvajanje, dajanje na voljo javnosti in predelavo” njenih pesmi, in to na vseh možnih medijih ter družbenih omrežjih. Sodišču predlagata, naj brez zaslišanja izda odredbo, s katero bi dolžnici Niki Zorjan prepovedali izvajati našteta avtorska dela – torej pesmi, katerih avtor ali soavtor je Raay oziroma njegova žena. V predlog sta vključila tudi skrajno določilo: če bi Nika odredbo prekršila in katero od teh pesmi kdaj zapela ali javno izvedla, bi morala za vsako posamezno kršitev plačati 10.000 € kazni. Kako drastična globa bi se po njunem obračunala za vsak nastop in vsako pesem posebrej poroča zanima.me – kar pomeni, da bi npr. za deset zapetih pesmi na rojstnem dnevu pevka morala odšteti kar 100.000 € kazni.
Nika Zorjan po 13 letih kariere brez denarja, avta in stanovanja, toda pogodbo je podpisala kot fizična oseba, ne kot espe.
Danes 33-letna pevka, ki je evidentno brutalno izkoriščevalsko pogodbo podpisala pri rosnih 19 letih (10. januarja 2012), je po 13 letih glasbene kariere ostala brez denarja (ob začetku spora naj bi na svojem bančnem računu imela le 50 evrov), avta ali stanovanja, zato stanuje pri starših v rodnem Prekmurju, in nenazadnje, trenutno je praktično tudi brez svojih pesmi. Tako piše Požareport.

Na seznamu pesmi, ki jih želita zakonca Vovk prepovedati, so praktično vsi največji hiti Nike Zorjan iz zadnjih let (skupaj 29 pesmi). Med njimi so tudi skladbe, pri katerih je Nika Zorjan sama soavtorica glasbe ali besedila, kar pomeni, da bi ji prepovedali peti tudi pesmi, ki jih je sama ustvarila ali pomagala ustvariti.
Na spisku je na primer pesem “V postelji”, ki jo je Nika Zorjan sama napisala in v celoti financirala, Raay pa pri njenem nastanku sploh ni sodeloval – a je kljub temu zahteval, da ga Nika naknadno vpiše kot soavtorja in to naj nebi bil osamljeni primer. Raay se je vedno podpisoval pod dela, da bi se “zavaroval” v takih primerih, kar kaže na preračunljivost in manipuliranje.

Paradoksalno je prav “V postelji” uvrščena med pesmi, ki bi jih sodišče prepovedalo izvajati, čeprav je to Nikin lastni projekt. Iz seznama (na slikovnem izseku sodnega dokumenta) so razvidni tudi ostali znani naslovi, ki sestavljajo kar 13 let njene kariere. Takšna odredba bi Niko dobesedno odrezala od lastne glasbe – prepoved bi zajemala vse od javnih koncertov do objav na družbenih omrežjih ter celo prepevanje na zasebnih zabavah.
Že bežen pogled na zahtevo pokaže, da bi uspeh takšnega predloga ustvaril nevaren precedens. Če bi sodišče ugodilo zakonoma Vovk in prepovedalo izvajanje pesmi, bi to pomenilo, da lahko v prihodnje vsak producent ali avtor, ki je v sporu z izvajalcem, doseže prepoved umetniškega ustvarjanja in nastopanja. Posledice ne bi bile uničujoče le za Niko, temveč bi tak precedens ogrozil svobodo vseh glasbenikov, saj bi se nad njih zlahka zgrnila grožnja, da jim nekdanji sodelavci sodno prepovejo izvajati lastno glasbo. To je, kot opozarjajo nekateri, kot če bi založba sežgala vse knjige nekega pisatelja – ostal ne bi nič, ne za ustvarjalca ne za občinstvo.
Kolektivne avtorske pravice in oškodovanje drugih avtorjev
Predlog zakoncev Vovk je sporen tudi z vidika avtorskih pravic in pravil kolektivnega upravljanja glasbenih del. V Sloveniji namreč Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah določa, da se pravice javnega izvajanja uveljavljajo kolektivno. To pomeni, da se honorarji za javno predvajanje glasbe ne plačujejo posameznim avtorjem neposredno, temveč organizaciji SAZAS, ki nato zbrane zneske razdeli avtorjem glede na deleže pri posamezni pesmi. Posamezen avtor zato ne more samostojno prepovedati petja neke pesmi, saj bi s tem ostalim soavtorjem onemogočil prejem njihovih avtorskih honorarjev. V praksi mora organizator dogodka (koncerta, zabave itd.), na katerem se izvajajo glasbena dela, plačati ustrezno nadomestilo SAZAS-u in predložiti seznam izvedenih skladb; SAZAS nato razdeli plačilo vsem prijavljenim avtorjem teh skladb. Če pesem ne sme biti izvajana, nihče od avtorjev ne dobi ničesar – pesem dejansko “ne obstaja” na trgu in ustvarjalci ostanejo brez prihodka.
V primeru Nike Zorjan bi prepoved petja njenih skladb pomenila, da ne le Nika, tudi vsi ostali soavtorji njenih pesmi ostanejo brez honorarjev. Za vsako Nikino uspešnico namreč stoji ekipa avtorjev glasbe in besedila, ki bi jih takšna odredba dobesedno prikrajšala za zaslužek. Med njimi so, denimo, Nikina sestra Eva Zorjan, avtor besedil Rok Lunaček, glasbenik Franci Tepina, avtorica Tina Pirš, producent Bine Buha in drugi ustvarjalci (zanima.me). Ker so avtorske pravice tudi dedne, bi bili oškodovani celo dediči teh avtorjev. Z drugimi besedami – če bi Nikine pesmi “izbrisali” z javne scene, bi se finančno in ustvarjalno škoda razširila na celoten krog njenih sodelavcev. Glasbeniki opozarjajo, da bi bil to hud udarec za umetniško ustvarjanje, ki temelji na sodelovanju več avtorjev.
Zloraba moči nad izvajalci – širši problem glasbene industrije
Primer Nike Zorjan žal ni osamljen, temveč razkriva sistemski problem zlorabe moči nad mladimi izvajalci. Zakonca Vovk sta z Niko Zorjan sodelovala na podlagi pogodbe, ki naj bi ji vsilila zelo stroge in enostranske pogoje. Mediji poročajo, da je Raay v tovrstnih pogodbah zahteval nesorazmerno visoke pogodbene kazni in druge sporne klavzule. V Nikinem primeru je bila po navedbah vira za prekinitev pogodbe predčasno predvidena kazen kar 100.000 € na leto, zato si pevka takšne penalizacije ni mogla privoščiti. Poleg tega naj bi pogodba določala približno 1.000 € kazni za vsako posamezno kršitev – kar pomeni, da je lahko vsak “neposlušen” korak ali nestrinjanje z zahtevami producenta Niko stalo dodatnih tisočakov.
Še en mehanizem nadzora naj bi bili zamik in zadrževanje izplačil honorarjev. Po poročanjih so honorarji izvajalcem pogosto zamujali, vsak konflikt z Raayem pa je pomenil še daljši zamik plačila za opravljene nastope. Mladi glasbeniki, ki so od takih prihodkov odvisni (morajo plačevati prispevke in stroške za svoj status), so zato raje molče pristajali na zahteve, kot da bi tvegali finančni zlom. Ob tem so se pojavljale tudi nepregledne finančne prakse – po navedbah virov je bilo obračunavanje stroškov in delitev zaslužka v popolni domeni dobre volje Raaya, ki je odločal, katere stroške bo odtegnil od honorarja. Takšna odvisnost ustvarja odnos podrejenosti, ki ga mnogi primerjajo s suženjskim: mladi izvajalci so pogodbeno ujeti in prestrašeni, saj vedo, da jih lahko doletijo hude kazni ali maščevanje, če spregovorijo o nepravičnosti sistema.
Pogosta je tudi praksa zahtevanja soavtorstva brez dejanskega prispevka. V primeru Nike Zorjan je, kot omenjeno, Raay zahteval, da ga navede kot soavtorja pesmi, pri katerih ni sodeloval, s čimer bi si zagotovil delež avtorskih honorarjev SAZAS-a, ki mu sicer ne pripada. Takšno ravnanje ni le neetično, ampak tudi škodi avtorski integriteti glasbenih del. V širšem smislu pa onemogoča samostojnost glasbenika, saj mu producent dobesedno odvzema zasluge in prihodke za njegovo lastno ustvarjalnost.
Da situacija Nike Zorjan ni osamljena, potrjuje primer Isaaca Palme, slovenskega pevca, ki se je pred leti prav tako znašel v nemilosti zakoncev Vovk. Ko ni želel podpisati nove pogodbe z izredno neugodnimi pogoji (med drugim naj bi moral Raayevemu podjetju odstopiti polovico prihodkov in iz svojega deleža kriti še stroške), mu je Raay prepovedal izvajanje njegove največje uspešnice. Posledično je bila Isaacova samostojna pot zelo otežena – poročali so celo, da naj bi Raay pošiljal ljudi na koncerte preverjat, ali Isaac kje zapoje omenjeno pesem. Takšni primeri kažejo na zaskrbljujoč trend, kjer producent z izrabo pogodbenih določil in pravnih postopkov izvaja pritisk na pevce in jih sankcionira, če ti želijo neodvisnost ali pravičnejše pogoje sodelovanja.
Poziv k zaščiti umetniške svobode
Primer poskusa prepovedi petja pesmi Nike Zorjan je opozorilni klic za celotno glasbeno in širšo ustvarjalno skupnost. Umetniška svoboda – pravica izvajati, peti in deliti svojo glasbo – je temeljna vrednota, ki je ne bi smel nihče samovoljno kratiti. Če bi producentom uspelo preko sodišč uveljaviti takšne prepovedi, bi to odprlo vrata cenzuri in onemogočanju umetnikov na vseh področjih. Glasba bi izgubila svojo dušo, če avtorji ne bi smeli izvajati lastnih pesmi zaradi pravnih manevrov posameznikov, ki zlorabljajo svojo moč.
Pravne in praktične možnosti za Niko
Podpora z vseh strani: znani Slovenci stopili v bran Zorjanovi
Zaradi krivice, ki jo je doživela, so se na družbenih omrežjih oglasili številni znani obrazi, ki so ji izrazili podporo:
Špela Grošelj, Eva Boto, Gaja Prestor, Tjaša Hrovat Steklasa, Nika Krmec, Ines Erbus
Nuša Lesar, Jerica Zupan, Mirjam Poterbin, Melani Mekicar, Challe Salle
Teja Jugovic (Coolmamacitaa), Tim Kores, Katarina Benček, Tinkara Fortuna, Ana Praznik
Alenka Husić (Bepop), Maja Založnik, Ani Frece, Astrid Kljun, Eva Centrih
Indira Ekić, Nika Klinar, Robert Roškar in mnogi drugi.
Župan David Klobasa pa je šel še dlje – napovedal je, da bodo Niko podprli kar na koncertu!