Porod je eden najintenzivnejših in najpomembnejših trenutkov v življenju vsake ženske, a tudi čas velikega pričakovanja in veselja za vso družino. To je izkušnja, prežeta z neverjetno močjo, ljubeznijo in pogumom, vsak porod pa ima svojo edinstveno zgodbo.
Zgodba Barbare in Tihomirja Vukoje iz Pakoštan pa je kot iz filma. Tihomir, ki sprva sploh ni nameraval biti pri porodu, saj je menil, da to ni zanj, je svojo ženo nazadnje pomagal poroditi kar pred družinsko hišo.
Koordinirala porod
Vse se je začelo v petek okoli osme ure zjutraj, ko je Barbara povedala, da so se začeli popadki in da bo kmalu rodila, a da ni razloga za paniko, ker so bili popadki še redki. “Pripravil sem zajtrk za najina druga dva otroka in jih peljal k staršem, ki živijo v hiši zraven. Ko sem se vrnil, so se popadki zelo povečali, od desetih minut na vsaki dve minuti, in zaradi bolečin Barbara ni mogla niti hoditi,” pripoveduje Tihomir.
Ko je vodni mehurček počil, je Barbara ostala mirna in rekla, da ni treba paničariti, saj je voda čista. Vendar so bolečine postajale vse hujše in hitro so se morali začeti pripravljati na odhod v bolnišnico. Njihov načrt je bil, da bodo poklicali njeno prijateljico, ki je doula, vendar ta ni mogla priti, zato sta se odločila, da se bosta sama odpravila proti bolnišnici.
Tihomirjev brat je pripravil avto, vendar ko so poskušali zapustiti stanovanje, Barbara ni mogla več hoditi. “Poskusili smo, vendar je postajalo prepozno, ko smo prišli do avtomobila, se je porod že začel,” pravi Tihomir.
Vse se je zgodilo zelo hitro
Ko so se komaj premaknili z mesta, je Barbara začutila, da otrok prihaja. Parkirali so pri sosedih na makadamu, kjer je Barbara začela rojevati. Sledili so njeni navodili in prinesli brisače, vodo in rjuhe. “Barbara je vse usklajevala, vedela je, kaj mora storiti in kako. Prišli so tudi naši starši, vsi so pomagali,” pripoveduje hrabri oče.
Porod se je odvijal zelo hitro, trajal je približno deset minut. “Sreča je, da je Barbara tako mirna. Mene je zajela živčnost, ker nismo prej odšli v bolnišnico. Ampak žena je bila zelo prisebna, pomirila je mojo mamo in druge. Zdravniška ekipa, ki je prispela, je bila presenečena, saj so mislili, da Barbara še rojeva, ne pa da je otrok že prišel na svet,” pravi Tihomir in se pošali, da ga zdaj prijatelji kličejo “babica.”
Porod se je zaključil srečno, Barbara in mala Klara sta zdravi. Zdravstveno osebje je bilo izjemno profesionalno, poskrbeli so za vse, kar je bilo potrebno. “Ta lepa zgodba družine Vukoja iz Pakoštan je prava potrditev neverjetne moči in ljubezni, ki povezuje družine. Od srca čestitamo celotni družini, Klari pa želimo veliko sreče in zdravja ter da jo odločnost, ki jo je pokazala v prvih trenutkih življenja, spremlja skozi vse življenje,” zaključuje Tihomir.