To so besede Nataše Meznarič iz Žalca, matere mladoletne deklice z diagnosticiranima avtizmom in ADHD, ki naj bi bila po njenih trditvah že več kot sedem mesecev nameščena v Kriznem centru za mlade Slovenj Gradec — čeprav zakonska ureditev takšne namestitve predvideva zgolj do 21 dni, z možnostjo podaljšanja le v izjemnih primerih.

Primer je v zadnjih tednih sprožil val odzivov na družbenih omrežjih. Naš portal je pridobil ključne dokumente: dnevniške zapise deklice iz kriznega centra, njeno pismo sodišču ter sodbo o začasni odredbi, ki jo je sodišče na predlog CSD Savinjsko-Šaleška, Enota Žalec, izdalo oktobra 2025.
Zakon pravi 21 dni. Realnost — sedem mesecev?
Krizni centri za mlade so namenjeni otrokom in mladostnikom od 6. do 18. leta starosti, ki se znajdejo v akutni stiski, zaradi katere je nujna izločitev iz okolja. Bivanje v kriznem centru je prostovoljno in lahko traja do tri tedne, z možnostjo podaljšanja v izjemnih primerih. Scsd
Če so navedbe Meznaričeve točne, gre pri njeni hčerki za namestitev, ki je zakonsko določeno trajanje preseglа za večkratnik. Mati trdi, da so jo o tem opozarjali celo sami zaposleni v kriznem centru. »Krizni center naj bi jasno povedal, da moja hčerka potrebuje drugačno obravnavo, vendar njihovih opozoril po mojih informacijah niso upoštevali,« pravi.

Pisma deklice: »Res si čim prej želim iti domov«

Naš portal je pridobil ročno pisane dnevniške zapise deklice iz obdobja marca in aprila 2026, ki jih je mati javno objavila na Facebooku. Zapisi so nastali v kriznem centru in razkrivajo globoko stisko.
Dne 16. marca 2026 je deklica zapisala: »Zelo sem bila žalostna, ko smo se z mamo začele voziti do KCM. Ko sem prispela, nisem dobro spala skozi celo noč, sem se zbudila, ker sem imela nočne more, in zelo sem jokala, ker sem pogrešala dom in mamo.«
Teden dni pozneje, 7. aprila 2026: »Zelo sem žalostna, ker nisem doma. Zelo pogrešam mamo, prijateljice, babico, deduja, puška in nasplošno celo družino. Zaradi sanj sem se spet celo noč zbudila.«
8. aprila: »Danes sem zelo jokala in se zbudila skozi celo noč. Res si čim prej želim iti domov.«
9. aprila deklica zapiše prošnjo, ki jo je mati posredovala javnosti: »Res bi prosila, da me sodnica zasliši čim prej, ker si res želim iti nazaj domov k mamici.«
Pismo sodišču: »Moja največja želja je, da grem čim prej domov«
Deklica je napisala pismo, naslovljeno na sodišče in občino, v katerem brez okraskov izrazi svojo voljo:
»Drago sodišče in draga občina. Moja največja želja je, da grem čim prej domov. Dokler pa ne grem dom, pa bi čez vikende želela hoditi domov.«
Pismo je podpisano z njenim imenom.
Med pridobljenim gradivom je tudi deklicin zapis, ki ga je naslovila »Napis svobode« in v njem opisuje domače okolje — kako mama ni silila v oblačenje po tujih pravilih, ni kregala za pozabljene malenkosti, hodili so na izlete, na plavanje v narodne toplice. Besedilo je trpko v svoji preprostosti: otrok opisuje normalno materinstvo kot svobodo.
Zdravila: »Roke in noge so se mi tresle«
Med dokumenti, ki jih je mati delila z javnostjo, je tudi deklicin zapis o zdravilih, v katerem opisuje stranske učinke predpisane terapije:
»Mene so tablete vedno naredile zelo zaspano in zelo težne… Niti en krog upora gasilskega doma nisem mogla iti, ne da bi bila utrujena. Ko bi šla na maraton… Zaradi tablet so se mi roke in noge tako tresle.«
V ločenem zapisu deklica pojasnjuje: »Zaradi stresa in pogrešanja doma nič ne spim in me vsak dan nenormalno boli glava, in sem čisto brez motivacije in volje. Doma sem vsak dan brala, pisala, ustvarjala in se učila iz knjig — pa zaradi utrujenosti in stresa ne morem nič od tega delati.«
Mati opozarja, da naj bi institucije premalo upoštevale diagnozo avtizma pri obravnavi deklice. »Pogosto imam občutek, da poudarjajo predvsem ADHD, medtem ko avtizem ni dovolj upoštevan pri razumevanju njenega vedenja,« pravi.
Strokovnjaki v zadnjih letih vse pogosteje opozarjajo na pojav avtističnega izgorevanja (autistic burnout) — stanja, pri katerem oseba po daljšem obdobju psihične obremenitve ali neustrezno prilagojenega okolja začne težje funkcionirati v vsakdanjem življenju. Mati meni, da je to možna razlaga za spremembe pri hčerki.
Sodišče ukazalo: izbrišite objave, kazen 300 evrov
Iz začasne odredbe, ki jo je sodišče izdalo 30. oktobra 2025 na predlog CSD Savinjsko-Šaleška, Enota Žalec, izhaja, da je sodišče Nataši Meznarič naložilo, da v treh dneh izbriše vse objave na vseh socialnih omrežjih, ki izpostavljajo identiteto njene hčerke — vključno s fotografijami, videoposnetki in drugimi prepoznavnimi informacijami.
Poleg tega ji je sodišče prepovedalo objavljanje osebnih podatkov, fotografij in dokumentov iz sodnih ter upravnih spisov, ki se nanašajo na kateregakoli udeleženca v postopku.
Za vsako kršitev je sodišče določilo denarno kazen v višini 300 evrov, pri ponavljajočih se kršitvah pa napovedalo vsakokrat višje kazni.
Odredba velja do drugačne odločitve sodišča ali pravnomočne zaključitve postopka.
Institucije: ni komentarjev
Pristojne institucije — CSD Savinjsko-Šaleška, Enota Žalec, Krizni center za mlade Slovenj Gradec in sodišče — se za zdaj niso odzvale na naša vprašanja. Ker gre za postopek, ki se nanaša na mladoletno osebo, institucije praviloma ne komentirajo javno.
Prav zato je trenutno v javnosti izključno različica matere — drugi strani zakon veže roke.
Sistem na zatožni klopi
Ne glede na vse okoliščine tega konkretnega primera — ki jih v celoti ne moremo preveriti — primer Meznarič odpira sistemska vprašanja, ki zadevajo vse starše in otroke v Sloveniji:
Kaj se zgodi, ko krizni center sam opozori, da ni pravo okolje za otroka — in ga pristojni CSD kljub temu pusti tam mesece?
Kako sistem zagotavlja, da je glas otroka slišan na sodišču, ko ta izrecno prosi, da se ga zasliši?
Kako se obravnavajo otroci z avtizmom in ADHD v okoljih, ki niso posebej prilagojena njihovim potrebam?
In zakaj sodišče odloča brez neposredne zaslišitve otroka, ki je zmožen jasno izraziti svojo voljo — kar razvidno kaže vsako od njegovih pisem?
Na vprašanja smo naslovili CSD Savinjsko-Šaleška Enota Žalec, Krizni center za mlade Slovenj Gradec in pristojno sodišče. Njihove odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.
Zaradi zaščite mladoletne osebe njenega obraza ne objavljamo. Ime in priimek sta že bila javno razširjena s strani matere in v dokumentih, ki so v javnem obtoku.
Opomba uredništva: Pokukaj24.si je ta primer pridobil ekskluzivno. Objavljeni dokumenti in zapisi so v posesti uredništva. Vabimo vse vpletene institucije k odzivу.
