To soboto se bo svet poslovil od moža, ki je kot voditelj Rimokatoliške cerkve vseeno puščal globoko sled – papeža Frančiška. Že zdaj na družbenih omrežjih krožijo posnetki njegovega bodočega groba v rimski baziliki Marije Snežne. Njegova odločitev glede zadnjega počivališča govori sama zase.
Ni bogatih simbolov, ni zlata, ni pompoznih napisov. Le preprosta marmorna plošča z imenom “Franciscus” in križ nad njo. Skromna podoba odseva papeževo osebno željo po preprostosti. Marmor za grobnico prihaja iz italijanske Ligurije, pokrajine, od koder izvirajo njegovi stari starši – gesto, ki spominja na pomen korenin in povezanosti z izvorom.
Celotna podoba groba nosi simbolično težo. Papež, ki je pogosto pozival k skromnosti in bližini z ljudmi, se tudi v smrti ni želel odmakniti od teh načel. Bil je voditelj, ki je Cerkev skušal približati sodobnemu svetu, kar so mnogi pozdravljali, drugi pa tudi kritično presojali, predvsem z vidika teološke doslednosti.
Zadnje slovo in luč spomina
Grobnico bodo verniki lahko obiskali že v nedeljo. A bolj kot podoba groba bo v srcih ljudi ostal spomin – spomin na človeka, ki je mnoge nagovoril s sočutjem, preprostostjo in poudarkom na družbeni pravičnosti. Bil je papež časa, ki ga zaznamujejo delitve, negotovost in iskanje smisla.
»Kje je tvoje srce? Poglej, kdo potrebuje tvojo roko,« je eno izmed njegovih pogosto citiranih vprašanj, ki je mnogim ostalo v spominu.
Povabilo k spoštljivemu spominu
Naj sobota ne mine brez pomena. Zvečer, ko pade tema, lahko vsi, ki želimo izraziti spoštovanje – ne glede na osebna stališča – prižgemo svečko na svojem oknu. Kot znak hvaležnosti, spoštovanja in molitve za človeka, ki je zaznamoval zgodovino Katoliške cerkve in mnoge osebno nagovoril.
Jutri pa, ob pogrebu, se ustavimo. V tišini pomislimo, kaj nas je naučil – in tudi, kaj je ostalo neizrečeno.
Recimo si:
Naj počiva v miru. In naj mu večna luč sveti. V Kristusu.