Rimokatoliška cerkev je dobila novega poglavarja. Kardinali, zbrani v konklavu, so danes izvolili 267. papeža v zgodovini. Vzdušje na Trgu svetega Petra v Vatikanu je bilo polno napetega pričakovanja, ko se je okoli 18. ure iz dimnika Sikstinske kapele dvignil beli dim – simbol, da je izbor zaključen.
Novi papež je ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral ime Leon XIV. Po tradicionalni najavi »Habemus papam« je na balkon bazilike sv. Petra stopil nasmejan in zbran, prvič kot novi voditelj več kot milijarde katoličanov po svetu.
Zgodovinska izvolitev in simbolika
Kar 133 kardinalov, starih manj kot 80 let, je odločalo o novem papežu – največ doslej. Prvič v zgodovini jih več kot polovica prihaja izven Evrope. Kar 108 izmed njih je v kardinalski zbor povabil prejšnji papež Frančišek, ki je s svojo abdikacijo odprl prostor za naslednika.
Da bi nekdo postal papež, mora zbrati dve tretjini glasov. Prevostu je to uspelo v drugem dnevu konklava.
Kaj se zgodi po izvolitvi?
Ko kardinali dosežejo soglasje, je izvoljeni kardinal vprašan, ali sprejme to službo, ter pove ime, ki ga bo nosil kot papež. S tem postane uradno novi voditelj Rimskokatoliške cerkve. Kardinali mu nato izrazijo poslušnost in konklave se zaključi.
Sledi še čustveni trenutek v t. i. »sobi solz«, kjer se novi papež obleče v posebna papeška oblačila – med njimi bela talar in čepica, nekateri pa tudi v tradicionalno rdeče ogrinjalo (če se za to odločijo). Ime tega prostora izvira iz številnih pričevanj, da so novi papeži v njem zajokali zaradi veličine naloge, ki jih čaka.
»Habemus papam!« in prvi blagoslov
Ko je novi papež pripravljen, ga pripeljejo na balkon bazilike sv. Petra, kjer kardinal protodiakon (tokrat Dominique Mamberti) oznani veselo novico: »Annuntio vobis gaudium magnum… habemus papam!«.
Sledil je prvi apostolski blagoslov novega papeža, ki ga je podelil zbrani množici in milijonom gledalcev po svetu. S tem se je začelo novo poglavje v zgodovini Katoliške cerkve – pod vodstvom Leona XIV.