Na današnji dan, ko praznujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je premier Robert Golob izpostavil pomen tega dogodka ter izrazil ponos nad dosežki, ki jih je regija dosegla v zadnjih letih. Po njegovih besedah praznujemo pogum in vztrajnost naših prednikov, ki so skozi stoletja negovali slovenski jezik, kulturo in identiteto ter se upirali potujčenju. “Prekmurje postaja eden razvojno najživahnejših delov države,” je zapisal Golob in poudaril, da regija končno dobiva ugled, ki ji pripada.
Golob je ob tem poudaril, da je današnji praznik tudi priložnost, da se ozremo na prehojeno pot in na tisto, kar še načrtujemo. “Danes pozabimo na pregovorno skromnost in se ponosno pohvalimo z dosežki – od vrhunske kulinarike, odličnega turizma do bogate kulturne dediščine in srčnosti ljudi,” je povedal.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v svoji poslanici izpostavila, da Prekmurje ostaja regija sobivanja in spoštovanja. “Prekmurje je skozi stoletja sprejelo različne narodnosti, od Romov, Madžarov do Judov, in s svojo odprtostjo ter sprejemanjem različnosti obogatilo slovensko kulturno dediščino,” je zapisala. Dodala je, da Prekmurje ostaja zgled sobivanja, kar bi morali ponotranjiti tudi v drugih delih Slovenije in širše.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je današnji praznik označila za dan narodnega ponosa in zgodovinskega spomina. “Prekmurje je s svojo bogato kulturno dediščino, naravnimi danostmi in edinstveno identiteto obogatilo slovensko skupnost, a največ, kar je Slovenija pridobila, so ljudje – Prekmurci,” je zapisala. Dodala je, da združitev Prekmurja z matičnim narodom ni le zgodovinski dogodek, temveč opomnik na moč enotnosti in pomen ohranjanja naših korenin.
Današnji dan tako ni le obeležitev preteklosti, temveč tudi praznovanje prihodnosti, ki jo za Prekmurje obeta razvoj in napredek. Prekmurje je postalo pomemben del slovenske zgodovine in kulture, kar se danes zrcali v razcvetu, ki ga regija doživlja.