Nemške oblasti napovedujejo povečanje deportacij oseb, ki so bile prvič registrirane kot iskalci azila v drugih državah Evropske unije. Po uredbi Dublin III je za obravnavo prošnje za azil odgovorna država, v kateri migrant prvič stopi na tla EU in je tam registriran.
Hrvaška pogosto prva postaja migrantov
Med državami, kamor Nemčija vrača migrante, je najpogostejša destinacija Hrvaška, saj je ta ena glavnih vstopnih točk na tako imenovani Balkanski migracijski poti.
- 13. novembra 2024 je iz Münchna poletelo čartersko letalo proti Zagrebu. Na njem je bilo 15 oseb iz Sirije, Afganistana, Turčije, Irana in Jordanije.
- Leti za vračanje migrantov so redni, junija je bil na primer organiziran let iz Stuttgarta, kjer so poleg zavrnjenih iskalcev azila vrnili tudi osebo, osumljeno ekstremističnih dejavnosti.
Številke deportacij
Nemške oblasti si prizadevajo okrepiti tempo vračanja migrantov, a uspešnost je še vedno omejena:
- V letu 2023 so Nemci vložili 74.622 zahtevkov za vračilo migrantov v druge države EU, med njimi največ Hrvaški (16.704) in Italiji (15.749).
- Kljub temu je bilo dejansko vrnjenih samo 5.053 oseb, kar je le majhen delež.
V prvi polovici 2024 so države članice EU pristale na vračilo približno 25.000 od 40.000 migrantov, vendar je bilo dejansko deportiranih le 3.500 oseb.
Nemški pritisk na članice EU
Medtem ko Italija zavrača sprejem migrantov, Hrvaška kaže večjo pripravljenost za sodelovanje. Bavarski minister za notranje zadeve Joachim Herrmann je avgusta s hrvaškim ministrom Davorjem Božinovićem govoril o rešitvah za okrepitev nadzora na zunanjih mejah EU in o pospešitvi vračanja migrantov.
Zakaj deportacije pogosto ne uspejo?
Razlogi za neuspeh deportacij vključujejo:
- Migranti se pogosto skrivajo pred oblastmi.
- Sodišča prepovedo vrnitev v izvorne države zaradi varnostnih ali humanitarnih razlogov.
- Zdravstvene težave migrantov preprečijo izvedbo deportacije.
Leta 2024 je v Nemčiji bivalo več kot 226.000 oseb brez urejenega statusa. Od tega jih je skoraj 57 % iskalcev azila, katerih prošnje so bile zavrnjene.
Pritiski na nemško vlado
Nemčija se sooča z naraščajočim pritiskom državljanov, ki zahtevajo strožjo migracijsko politiko. Ob rasti desničarske stranke AfD je vlada obljubila večje število deportacij in izboljšanje učinkovitosti vračanja zavrnjenih prosilcev za azil.
Kljub prizadevanjem ostaja izvedba kompleksna, saj prakse deportacij pogosto naletijo na pravne in logistične ovire. Kaj pa vi menite o tej politiki? Kaj nas čaka v Sloveniji? Vam je prav taka politika?