Na ljubljanski osnovni šoli Livada so nekateri starši zahtevali, da bi deklice in dečki pri pouku sedeli ločeno. Ravnatelj Goran Popović je zahtevo zavrnil. Primer je odmeval tudi pri ekonomistu in nekdanjem ministru Mateju Lahovniku, ki je opozoril na nevarnost postopnega premikanja meja.
»Nekateri starši so na osnovni šoli sredi Ljubljane celo zahtevali, da bi deklice in dečki pri pouku sedeli ločeno. Dogaja se nam sindrom kuhane žabe, ki ob postopnem segrevanju vode ne opazi, da se bo skuhala,« je 3. novembra zapisal Lahovnik na omrežju X.
Nekateri starši so na osnovni šoli sredi Ljubljane celo zahtevali, da bi deklice in dečki pri pouku sedeli ločeno. Dogaja se nam sindrom kuhane žabe, ki ob postopnem segrevanju vode ne opazi, da se bo skuhala. https://t.co/tXeq3CeJN5
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) November 3, 2026
Najprej prehrana, nato ločevanje deklic in dečkov?
Na OŠ Livada je med 415 učenci dobra tretjina muslimanske veroizpovedi. Otroci prihajajo iz 32 držav in govorijo 18 različnih jezikov.
Več o tej temi
Šola učencem omogoča prilagojeno prehrano zaradi verskih prepričanj. Toda pri zahtevi po ločenem sedenju deklic in dečkov je ravnatelj potegnil črto.
Popović, ki šolo vodi že 15 let, je za Delo pojasnil, da bi takšna odločitev lahko odprla vrata tudi novim zahtevam, denimo ločenemu izvajanju športne vzgoje.
Še večji problem: deklice se odpovedujejo učenju plavanja
Ravnatelj je opozoril tudi na posledico verskih pravil, ki neposredno zadeva otroke.
Nekatere učenke se v dogovoru s starši sploh ne udeležijo plavalnih tečajev.
Razlog? Zaradi verskih prepričanj se znajdejo pred izbiro med prilagojenimi kopalkami, običajnimi pravili tečaja in pričakovanji svoje verske skupnosti.
ŠIRŠA SLIKAKje je meja med versko svobodo in pravili slovenske javne šole?
Ozadje: Ustava Republike Slovenije v 7. členu določa ločenost države in verskih skupnosti, v 41. členu pa zagotavlja svobodo veroizpovedi. V javnem šolstvu to pomeni sekularno okolje: šola mora zagotavljati enake pogoje za vse otroke brez verske indoktrinacije ali ločevanja po spolu, hkrati pa lahko omogoči razumne prilagoditve, kot je prehrana, če te ne posegajo v sam pedagoški proces.
Druga plat: Zagovorniki prilagajanja poudarjajo, da vključujoča šola z upoštevanjem kulturnih posebnosti pomaga družinam pri integraciji, da se ne počutijo odrinjene. Če šola zavrne vsako prilagoditev, obstaja tveganje, da starši otroke prepišejo v zasebne ali verske ustanove, kar bi lahko zmanjšalo njihovo vključenost v širšo družbo.
Misel: Javna šola je prostor gradnje skupnega dobra in temeljne enakopravnosti. Ko pravila ločevanja spolov nadvladajo skupni pedagoški okvir, šola izgubi svojo povezovalno vlogo.
Razlaga poveže članek s širšim ozadjem dogodka · AI pomočnik uredništva.
Tako lahko ostanejo brez pomembne življenjske veščine, ki ni povezana le s športom, temveč tudi z varnostjo v vodi.
Kje se prilagajanje konča?
Lahovnikova prispodoba odpira širše vprašanje: kdaj spoštovanje verskih običajev preraste v zahteve po spreminjanju pravil javnih ustanov?
Preberi tudi
Vera ni zgolj osebno prepričanje. Verske tradicije lahko vplivajo tudi na prehrano, oblačenje, družinsko življenje, vzgojo in družbene norme. To velja za islam, pa tudi za krščanstvo in druge religije.
POSLEDICEKako izostanek od plavanja na OŠ Livada vpliva na varnost otrok?
Kaj to pomeni: Osnovnošolski učni načrt v Sloveniji vključuje obvezni plavalni tečaj, ki ni zgolj športna dejavnost, temveč ključna varnostna veščina. Neudeležba deklic zaradi verskih ali kulturnih razlogov pomeni, da otroci ostanejo brez znanja, ki rešuje življenja. V ospredju odločanja mora zato vedno ostati korist in varnost otroka.
Širši okvir: Evropsko sodišče za človekove pravice je v podobnih primerih iz Švice že razsodilo, da je obvezna udeležba pri plavanju in športni vzgoji upravičena. Sodišče je poudarilo, da ima družbena integracija otrok in njihovo zdravje prednost pred verskimi izjemami, ki jih zahtevajo starši.
Razlaga poveže članek s širšim ozadjem dogodka · AI pomočnik uredništva.
Toda razlika med svobodnim izražanjem vere in zahtevo, da se ji prilagodijo skupna šolska pravila, je bistvena.
Popović ob tem poudarja, da spoštovanje drugih kultur ne sme pomeniti odpovedovanja lastni identiteti. Na OŠ Livada imajo zato v vseh učilnicah izobešeno slovensko zastavo in besedilo slovenske himne.
Vprašanje torej ni samo, ali lahko učenka nosi hidžab. Vprašanje je, kdo postavlja meje v slovenski javni šoli – in ali pri tem na prvem mestu ostaja otrok.
Povzemi mi članek
- Starši nekaterih otrok na OŠ Livada v Ljubljani so zahtevali ločeno sedenje dečkov in deklic pri pouku, a je ravnatelj Goran Popović zahtevo zavrnil.
- Matej Lahovnik je opozoril na postopno premikanje meja javnih ustanov, ravnatelj pa opozarja, da se nekatere učenke zaradi verskih pravil že odpovedujejo plavalnim tečajem.
- Šolo obiskuje 415 učencev iz 32 držav. Vodstvo šole vztraja, da prilagajanje prehrane verskim navadam ne sme voditi v spreminjanje temeljnih pravil javnega šolstva.
Povzetek je sestavljen iz tega članka · AI pomočnik uredništva.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost
Kaj meniš ti? (0)
Spoštljivo, konkretno in brez žalitev. Tvoj e-naslov ni javno prikazan.
Za komentiranje se prijavi z bralnim računom.
Prijavi se in komentirajRegistracija novih bralcev še ni odprta.
Račun je namenjen komentiranju. E-novice prejemaš samo z ločeno prijavo in potrditvijo.