Fotografija čudovitih haloških gričev, skoraj 1,8 milijona evrov letnih prejemkov in pripis o »ubogi kleti«. Tako je Inštitut 8. marec pred referendumom 6. decembra izpostavil predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka. Toda njegov odgovor je razpravo obrnil v povsem drugo smer.
Inštitut je zapisal, da bi moral človek z minimalno plačo za enak znesek delati kar 117 let. Ob tem je pokazal vinogradniško posestvo, veliko približno 200.000 kvadratnih metrov oziroma 28 nogometnih igrišč.
Brodnjak se je najprej ironično zahvalil za čudovit posnetek Haloz iz zraka. Nato pa razkril podrobnost, ki je v prvotni objavi ni bilo.
Od 28 nogometnih igrišč sta njuna le štiri hektarje
Po Brodnjakovih besedah imata z bratom v lasti le štiri hektarje prikazanih zemljišč, preostale površine pa so last Republike Slovenije. Njegovi starši in brat vinogradniške terase obdelujejo od jutra do večera, da bi preprečili njihovo propadanje.
Pojasnil je, da je v Halozah v zadnjih štirih desetletjih propadlo že več kot 2.000 hektarjev vinogradov. Družina je po njegovih navedbah pod cerkvijo svete Ane uredila nove terase in zasadila trto celo na državni zemlji, ki nikoli ne bo njihova.
Za razkošno fotografijo se skriva propadajoča zidanica
Brodnjak je opisal tudi Veseličevo zidanico oziroma Regentušak, spomeniško zaščiten objekt iz začetka 19. stoletja, v katerem stoji vinska stiskalnica iz leta 1869.
Njegov oče je stavbo kupil pred približno petnajstimi leti, ko je bila močno poškodovana. Starša sta v sanacijo vložila življenjske prihranke, objekt s približno tisoč kvadratnimi metri površin pa še danes po njegovih besedah potrebuje ogromna dodatna vlaganja.
Brodnjak trdi, da so s soprogo in bratom prodali vse nepremično premoženje v Ljubljani ter ga vložili v Haloze. Vrednost posestva je primerjal z ljubljanskimi stanovanji in avtorje objave povabil, naj si domnevno razkošje ogledajo v živo.
Njegov odziv je bil tudi precej ostrejši od samega pojasnila. Inštitutu je očital poniževanje ljudi, ki delajo in ohranjajo slovensko podeželje, ter zapisal, da so z objavo zarinili bodalo v srce delavnih in odgovornih.
Napovedal je še, da bo njegov brat svoje dobro ime zaščitil po odvetniški poti.
Haložani in drugi komentatorji stopili v bran družini
Pod Brodnjakovo objavo se je usul val odzivov. Posnetek zaslona kaže približno 2.900 reakcij, 572 komentarjev in 510 delitev.
Marko Vindiš je zapisal: »Haložani smo zelo ponosni na vas in vašo družino!«
Uroš Vek, ki pravi, da ima tudi sam vikend v Halozah in pozna zahtevnost obdelovanja vinogradov, se je družini zahvalil za vlaganje v Haloze in ohranjanje spomeniške dediščine. Poudaril je, da takšnih ljudi Haloze potrebujejo več, ne manj.
DRUGA PLATKaj spor med Brodnjakom in Inštitutom 8. marec razkriva o obdavčitvi dela?
Ozadje: Inštitut 8. marec pripenja Brodnjakove visoke prejemke (skoraj 1,8 milijona evrov bruto v 2025) k širši razpravi pred referendumom o razvojnih ukrepih. Po njihovem mnenju takšne razbremenitve povečujejo neenakost in koristijo predvsem najbogatejšim.
Druga plat: Brodnjak po drugi strani opozarja na sistemski problem: Slovenija močno obdavčuje delo in visoko izobražene kadre, kar spodbuja odliv možganov. Sam zagovarja razbremenitev plač in raje višjo obdavčitev nepremičninskega ter drugega premoženja.
Misel: Obdavčitev mora spodbujati ustvarjalnost in delavnost, ne pa kaznovati uspeha. Pravična družba ustvarja pogoje, v katerih je pošteno delo nagrajeno, skupno dobro pa se financira iz realno ustvarjene vrednosti.
Razlaga poveže članek s širšim ozadjem dogodka · AI pomočnik uredništva.
Podporo je izrazila tudi Tina Bregant, ki se je Brodnjaku in družini zahvalila za zapis in opravljeno delo. Barbra Drnač pa je pohvalila njegovo argumentacijo in izrazila naveličanost nad norčevanjem.
Vsi odzivi sicer niso bili podporni, toda številni komentatorji so izpostavili prav tisto, na kar je opozoril Brodnjak: razlika med pogledom na lepo urejen vinograd iz zraka in vsakodnevnim fizičnim delom, ki je potrebno, da tak ostane.
Družina Brodnjak se Inštitutu 8. marec iz srca najlepše zahvaljuje za prikaz kako čudovite so Haloze iz zraka.
Sicer pa se bo 50% lastnik posestva na sliki, moj brat, na zadevno plemenito organizacijo neposredno obrnil preko odvetniške pisarne in zaščitil svoje dobro ime.
Moji mati, oče in brat namreč vsak dan od zgodnjega jutra do poznega večera obdelujejo te na videz pravljične terase, da ena od najlepših in najkakovostnejših vinogradniških leg v svetovnem merilu ne propade, kot je v Halozah v zadnjih štiridesetih letih že več kot 2.000 hektarjev.
Teater absurda je v tem, da imava z bratom v lasti le 4 hektarje teh površin, ostale pa so v lasti Republike Slovenije in jih po najboljši volji in znanju v družini upravljamo.
Veseličeva zidanica ali Regentušak kot se tudi imenuje je spomeniško zašciten objekt z začetka 19. stoletja, ki v svojih nedrjih hrani veliko stiskalnico iz leta 1869, ki je samostojen spomenik nesnovne kulturne dediščine naše domovine.
Objekt je kupil najin oče pred petnajstimi, ko ga je družina Veselič pridobila nazaj v denacionalizacijskem postopku.
V klasični vzorni maniri družbene lastnine, so bila v njem namesto prvotne vloge socialna stanovanja in v trenutku nakupa so se strešni trami že vsuli na pritlične velbe, stene in velbi pa so bili močno poškodovani.
Cena za objekt z močno zapuščenim vinogradom pod njim je znašala toliko kot danes moraš plačati za 2 vrisana garažna prostora v kleti dvajset let starega bloka v Ljubljani.
Starša sta v statično sanacijo objekta (streho, osnovne plošče in zapolnjenje zidov ter velbov) vložila življenjske prihranke, v vrednosti, za katero danes v Ljubljani ne dobite dvosobnega stanovanja.
Tak objekt nama je z bratom bil zaupan v upravljanje in to vlogo sva sprejela z vso ponižnostjo, saj ga jemljeva kot lokalno in nacionalno dediščino.
Vabim vse avtorje prispevkov tega zdraharskega “Inštituta” na socialnih omrežjih, z njihovimi troli in algoritmi vred, da si pridejo objekt ogledat v živo. Verjamem, da boste, vajeni na poslovni razred, precej presenečeni in boste “bogastvo” postavili v novo perspektivo.
Če je namreč kdorkoli od vas podedoval tri ali več sobno stanovanje v Ljubljani, sedi na večjem premoženju kot midva z bratom na tem griču.
Za ceno kakega Penthousa v Ljubljani pa v Halozah lahko kupite tri tako velika pobočja z vsemi objekti na njih.
V najinem objektu v tem trenutku ni praktično nobene infrastrukture in s svojimi 1.000m2 površin potrebuje ogromna vlaganja, da lahko prične služiti kakršnemukoli namenu.
V ozadju je na sliki pod cerkvico Sv. Ane razviden gozd. V vmesnem času smo na tej posebni legi celotno pobočje sanirali in uredili nove terase ter zasadili vinograd. Ne na svoji, na državni zemlji, ki nikoli ne bo naša.
Večina teh po konci postavljenih nogometnih igrišč je torej v lasti Republike Slovenije in moja družina z žulji in bolečinami po vaše verjetno le “ureja zelenico”.
To počnemo izključno zato, ker nam je mar za kraje, iz katerih prihajamo in vse kar so tri generacije ustvarile in še ustvarjajo, vlagamo nazaj domov.
S soprogo in bratom smo prodali vse nepremično premoženje v Ljubljani in ga vložili v Haloze.
Avtorjem teh poenostavitev zagotovo ni jasno koliko danes stane kmetijska mehanizacija, koliko je na trgu vreden objekt v Halozah, ne glede na to, koliko denarja je bilo vanj vloženega, še manj pa kaj pomeni pleti vinograd na 40°C in ali je kdo to sploh še pripravljen početi.
S to objavo ste zarinili bodalo v srce delavnih, odgovornih in zvestih. Prvotnega duha Slovenstva.
Dobite torej poziv bratovega odvetnika, z moje strani bo to edini odziv.
Pa naj zaključim s tem:
– vedno govorim, da je potrebno razbremeniti vse osebne prejemke. Delo ne sme biti kaznovano, ampak nagrajeno;
– podpiram obdavčitev vsega premoženja;
– od javnih storitev pričakujem, da so učinkovite in da imajo vsi zaposleni jasno postavljene merljive cilje, ki služijo uporabnikom in so v primeru nedoseganja deležni tudi korektivnih ukrepov;
– da se ob 3% proračunskem primanjkljaju ne spodbuja uporabe gotovine in s tem brani sive ekonomije;
– s hišnim Sindikatom in Svetom Delavcev v NLB imam redne in tvorne odnose in posledično mi je popolnoma jasno kaj pomeni socialni dialog. Bilo nas je 4.600, zdaj 2.400. Naredimo pa nekaj krat več kot pred petnajstimi leti;
Aja, pa vso državno pomoč bomo vrnili. Ne le tiste, ki jo je prejela NLB, če bomo skupaj z nosilci oblasti dovolj modri, bomo povrnili več kot je bilo podeljene pomoči vsem bankam skupaj.
Ko bodo raznorazni aktivistični mehanizmi, ki niso nič drugega kot politične stranke z maskami, dosegli, da bomo padli pod kritično maso lastnih odločevalskih kapacitet in obsega novih zasebnih naložb, bo v nekaj letih zmanjkalo denarja za vse javne programe.
A bomo kmetijska posestva obdelovali z Mladinskimi Delovnimi Brigadami?
S špricarjem, ne degustacijskim flight-om v poslovnem razredu.
Na poniževanje in zaničevanje sposobni odgovorijo z glasovanjem z nogami.
Kaj pa skoraj 1,8 milijona evrov?
Podatek o visokih prejemkih ni izmišljen, vendar zahteva pojasnilo. Po letnem poročilu NLB je Brodnjak leta 2025 prejel 1.797.887 evrov skupnih bruto prejemkov. Od tega je bruto plača z regresom znašala 762.443 evrov, variabilno nagrajevanje pa 1.016.421 evrov. Preostanek so predstavljale druge ugodnosti in povračila.
ŠIRŠA SLIKAKakšno usodo delijo slovensko podeželje in Haloze ob zaraščanju kmetij?
Ozadje: Haloze sodijo med kmetijsko najbolj zahtevna območja v Sloveniji. Zaradi strmih terenov, neprijazne infrastrukture in odseljevanja mladih je v zadnjih štirih desetletjih tam propadlo več kot 2.000 hektarjev vinogradov, kmetijska zemljišča pa se pospešeno zaraščajo.
Kaj to pomeni: Obdelava strmih teras zahteva ogromno ročnega dela in finančnih vložkov, ki se skozi tržno prodajo grozdja ali vina redko povrnejo. Ko zasebni investitorji vlagajo v obnovo spomeniške dediščine in obdelavo državnih zemljišč, s tem ohranjajo kulturno krajino celotne skupnosti.
Širši okvir: Po načelu subsidiarnosti naj država ne ovira zasebne pobude tam, kjer posamezniki in družine samoiniciativno prevzemajo skrb za skupno dobro in dediščino. Brez zasebnih vlaganj in žuljev domačinov bo slovensko podeželje izgubilo svojo identiteto.
Razlaga poveže članek s širšim ozadjem dogodka · AI pomočnik uredništva.
Gre za izjemno visoke prejemke, a ne zgolj za osnovno plačo, kot bi lahko sklepali iz kratke objave Inštituta.
Spor se odvija pred referendumom o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Inštitut 8. marec zakonu nasprotuje, ker meni, da bi določene spremembe nesorazmerno koristile najvišjim zaslužkarjem. Brodnjak ga podpira, hkrati pa zagovarja razbremenitev osebnih prejemkov in obdavčitev premoženja.
Za slikovito objavo o bogastvu se je tako odprla še druga razprava: ali lahko vrednost človekovega premoženja razumemo zgolj iz njegove površine in fotografije – brez upoštevanja lastništva, vloženega denarja in dela?
Povzemi mi članek
- Inštitut 8. marec je predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku očital razkošje z objavo posnetka 20 hektarjev posestva v Halozah.
- Brodnjak odgovarja, da sta z bratom lastnika le štirih hektarjev, preostalo pa je državna zemlja, ki jo družina obdeluje in rešuje pred propadom.
- Številni Haložani so stopili Brodnjaku v bran in poudarili razliko med lepim posnetkom iz zraka ter težkim fizičnim delom na terenu.
Povzetek je sestavljen iz tega članka · AI pomočnik uredništva.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost



























Kaj meniš ti? (0)
Spoštljivo, konkretno in brez žalitev. Tvoj e-naslov ni javno prikazan.
Za komentiranje se prijavi z bralnim računom.
Prijavi se in komentirajRegistracija novih bralcev še ni odprta.
Račun je namenjen komentiranju. E-novice prejemaš samo z ločeno prijavo in potrditvijo.