21. oktobra je urad vlade za informacijsko varnost dvignil oceno kibernetske ogroženosti na VISOKO. Razlog sta dve kritični luknji v PHP, na katerem teče velik del spleta. Ocena velja do preklica.
Konec oktobra je napadalec vdrl v državno upravo. Odnesel je več kot 15.000 uporabniških zapisov, od tega 7.216 z zgoščenimi gesli. Po poročanju STA je padel strežnik agencije za kmetijske trge, ki je tekel na 30 let stari platformi Lotus Notes. Računi državljanov po dosedanjih ugotovitvah niso prizadeti.
6. novembra je Geodetska uprava preventivno ugasnila del sistemov. Zastal je eProstor, težave so bile tudi pri registraciji podjetij prek Ajpesa. Storitve so se vrnile šele po petih dneh. Kaj se je zgodilo, še niso razkrili.
Danes je padla še bomba iz Bruslja. Evropska komisija je priznala, da je bila tarča napada, izvedenega s pomočjo umetne inteligence. Napad so zaznali 22. oktobra. Več kot deset dni so bili zaprti sistemi za plače, dopuste in povračila zdravstvenih stroškov. Po pisanju Politica so hekerji uporabili ARTEX, prosto dostopno AI-orodje za iskanje ranljivosti. Plače so kljub temu prišle pravočasno.
Prav zato vsaka govorica o elektriki zadene živec. Elektrika ni spletna stran. Je kritična infrastruktura.
Slovenija to že pozna. Novembra 2023 je izsiljevalski virus zaklenil sisteme HSE. Prizadeti so bili TEŠ, Dravske elektrarne in Premogovnik Velenje. Elektrike takrat ni zmanjkalo nikjer.
Agencija za energijo je v poročilu opisala napad, pri katerem so napadalci prodrli do sistemov SCADA, ki upravljajo energetske naprave. Izpada ni bilo, je pa napad pokazal, kako blizu se da priti.
V Franciji so hekerji oktobra onesposobili hladilnike v stotinah supermarketov.
Danes nov udarec: napadena Evropska komisija
Še odmevnejše novice prihajajo iz Bruslja. Evropska komisija je danes, 19. novembra, potrdila kibernetski napad, pri katerem so napadalci uporabljali umetno inteligenco.
Po poročanju Politica je incident prizadel sisteme za obračun plač, evidentiranje delovnega časa in povračila zdravstvenih stroškov. Nekatere aplikacije so bile nedostopne približno deset dni.
Večino so že ponovno zagnali, obseg morebitne škode pa še preiskujejo. Kdo stoji za napadom, uradno ni znano.
Elektrarne so že bile tarča. In to ne le teoretično.
Najbolj zgovoren primer prihaja s Poljske.
Decembra 2025 so napadalci ciljali več kot 30 vetrnih in sončnih elektrarn ter druge energetske objekte. Po ugotovitvah poljskih strokovnjakov so prodrli tudi do industrijskih nadzornih sistemov.
DRUGA PLATKaj zaplete sicer preprosto sliko?
Vendar napadi na državne informacijske sisteme in Evropsko komisijo ne dokazujejo, da je napadena tudi slovenska elektrika.
Širši kontekst v članku: Danes je padla še bomba iz Bruslja. Evropska komisija je priznala, da je bila tarča napada, izvedenega s pomočjo umetne inteligence. Napad so zaznali 22. oktobra. Več kot deset dni so bili zaprti sistemi za plače, dopuste in povračila zdravstvenih stroškov. Po pisanju Politica so hekerji uporabili…
Razlaga povezuje samo dejstva in navedbe iz tega članka.
Uporabili so celo zlonamerno programsko opremo, namenjeno uničevanju podatkov in onesposabljanju naprav.
Napad ni destabiliziral celotnega elektroenergetskega omrežja, je pa pokazal, kako globoko lahko napadalci prodrejo v infrastrukturo.
Primer opisuje tudi slovenska Agencija za energijo v svojem poročilu za leto 2025.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Uspešen napad na energetske nadzorne sisteme lahko povzroči motnje, ki daleč presegajo nedelovanje spletnih strani.
KAKO DELUJEKateri mehanizem stoji v ozadju?
Decembra 2025 so napadalci ciljali več kot 30 vetrnih in sončnih elektrarn ter druge energetske objekte. Po ugotovitvah poljskih strokovnjakov so prodrli tudi do industrijskih nadzornih sistemov.
Za celotno sliko: Agencija za energijo je v poročilu opisala napad, pri katerem so napadalci prodrli do sistemov SCADA, ki upravljajo energetske naprave. Izpada ni bilo, je pa napad pokazal, kako blizu se da priti.
Razlaga povezuje samo dejstva in navedbe iz tega članka.
Vendar napadi na državne informacijske sisteme in Evropsko komisijo ne dokazujejo, da je napadena tudi slovenska elektrika.
Za zdaj torej ni podlage za napovedovanje izpadov ali širjenje panike.
Ob visoki kibernetski ogroženosti pa ostaja pomembno vprašanje: kako dobro je zaščitena infrastruktura, od katere je odvisna celotna država?
Povzemi mi članek
- 21. oktobra je urad vlade za informacijsko varnost dvignil oceno kibernetske ogroženosti na VISOKO.
- Konec oktobra je napadalec vdrl v državno upravo.
- Prav zato vsaka govorica o elektriki zadene živec.
Povzetek je sestavljen samo iz informacij v tem članku.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost



























Kaj meniš ti? (0)
Spoštljivo, konkretno in brez žalitev. Tvoj e-naslov ni javno prikazan.
Za komentiranje se prijavi z bralnim računom.
Prijavi se in komentirajRegistracija novih bralcev še ni odprta.
Račun je namenjen komentiranju. E-novice prejemaš samo z ločeno prijavo in potrditvijo.