Iz Cheshirea v Angliji prihaja zgodba o mami, ki je svojo hčer prve tri leta njenega življenja skrivala v predalu pod svojo posteljo. Sodišče jo je zaradi zanemarjanja otroka obsodilo na sedem let in šest mesecev zapora. Deklica, rojena leta 2020, je bila od rojstva do začetka leta 2023 skrita v predalu, dokler je ni našel obiskovalec, ki je zaslišal nenavaden zvok iz zgornjega prostora, poroča BBC.
Socialna delavka, ki je prišla po prijavi, je opisala prizor, ki ji bo za vedno ostal v spominu. Deklica je imela zlepljene lase, deformacije in hude kožne izpuščaje. Ko so vprašali mamo, če je otrok pri njej, je mirno odgovorila, da je v predalu. Deklica ni reagirala na svoje ime, bila je močno podhranjena in izgledala kot dojenček, star komaj sedem mesecev. Poleg tega je trpela zaradi številnih neobravnavanih zdravstvenih težav.
Mama je na zaslišanju povedala, da je otroka rodila nepričakovano in da jo je bilo strah. Trdila je, da deklica ni bila ves čas v predalu in da ni bila zaprta. Tožilci so vseeno izpostavili, da otrok ni nikoli videl dnevne svetlobe niti občutil svežega zraka.
Deklica je bila skrivana pred vsemi, tudi pred bratci, sestricami in maminim partnerjem, ki je pogosto bival v hiši, a za otroka ni vedel.
Sodnik Steven Everett je na sojenju poudaril, da je mama deklici odrekala osnovne stvari, kot so ljubezen, skrb, socialni stik, ustrezna prehrana in zdravstvena pomoč. Ob tem je dejal: “Deklica, ki je bila tri leta izolirana, zdaj dobiva priložnost za novo življenje.”
Zakaj je mati to delala?
Iz informacij, ki so dostopne, je mati trdila, da je bilo vse skupaj posledica strahu in nepripravljenosti na materinstvo. Na sodišču je povedala, da sploh ni vedela, da je noseča, in da jo je po porodu preplavil strah, zato se je odločila otroka skrivati.
Dodatno je dejala, da je imela občutek, da ne bo zmogla poskrbeti za otroka in se ni znala spoprijeti s situacijo. Njeni odločitvi so morda botrovale tudi osebne težave ali duševno stanje, saj ni poiskala niti pomoči niti podpore v svojem okolju.
Skrila je deklico tudi pred partnerjem in ostalimi družinskimi člani, kar kaže na globoko sramoto, strah ali občutek osamljenosti. Vendar kljub njenim trditvam sodišče ni našlo opravičila za takšno ravnanje, saj je otrok utrpel hudo fizično in čustveno škodo zaradi zanemarjanja in pomanjkanja ljubezni ter oskrbe.
Gre za tragično zgodbo, ki opozarja na pomembnost podpore materam v kriznih situacijah in pravočasnega ukrepanja okolice, ko opazi nenavadno vedenje ali sum na zanemarjanje.
Da bi preprečili podobne tragedije, je ključno, da kot družba ustvarimo varno okolje, kjer lahko posamezniki poiščejo pomoč brez strahu pred obsodbo. Izobraževanje o starševstvu, dostopna psihološka podpora in močan socialni sistem so ključni elementi. Pomembno je tudi, da okolica opazi znake stiske in pravočasno ukrepa. Vsak otrok ima pravico do ljubezni, skrbi in varnega okolja, zato moramo spodbujati sočutje, zavedanje in odgovornost pri vseh nas.