V Sloveniji se po nedavnem referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) razprava še ne umirja. Srebrna nit je danes na Državno volilno komisijo (DVK) vložila uradni ugovor, v katerem zahteva razveljavitev referenduma in ponovitev glasovanja. Kot razlog navajajo domnevne nepravilnosti v referendumski kampanji, ki naj bi po njihovem mnenju vplivale na končni izid.
Po podatkih DVK je bila udeležba 41,01 %, rezultat pa izenačen: 46,55 % ZA in 53,45 % PROTI. V Srebrni niti menijo, da je bila razlika majhna ter da naj bi sporne okoliščine lahko bistveno vplivale na voljo volivcev.
Zakaj Srebrna nit želi ponovitev referenduma
Združenje opozarja na po njihovem spornosti vključevanja nekaterih organizacij, ki naj se ne bi registrirale kot uradni organizatorji kampanje. Med njimi omenjajo javne zavode in verske skupnosti. Prav tako trdijo, da naj bi se v javnosti širile neresnične ali pretirano poenostavljene izjave o tem, da bi zakon ogrožal invalide, revne, starejše ali celo otroke.
V uradni izjavi so zapisali:
“Dokler imamo določena pravila, jih moramo spoštovati vsi, tako ena kot druga stran, saj le tako lahko zagotovimo enakost orožij obeh polov.”
Srebrna nit zato predlaga, da se glasovanje ponovi, saj po njihovem prepričanju le tako lahko zagotovimo popolno poštenost postopka.
Odzivi nasprotnikov zakona – skrb za življenje in ranljive
Zdravnik Ravnikar je napisal.
Na drugi strani številni nasprotniki zakona – med njimi del zdravniške stroke, paliativni strokovnjaki in etiki – vztrajajo, da so med kampanjo želeli poudariti predvsem etična, moralna in strokovna vprašanja, ki bi jih novi zakon odprl.
Zdravniki so redno izpostavljali, da je treba ranljivim ljudem vedno zagotoviti spoštovanje, sočutje in pomoč, ne pa okoliščin, v katerih bi se lahko počutili obremenjene ali potisnjene v odločitev o končanju življenja.
Družinski zdravnik Rok Ravnikar je ob tem poudaril:
“Vsi, ki so kampanjo furali na čustvenih argumentih, so pravzaprav zavajali; pa če je šlo za lažno strašenje ali lažno zavijanje v celofan sočutja. Zdravniki smo edini uspeli razpravo in odločanje pripeljati na konkretne izzive, ki jih je prinašal konkretni zakon. In glede na to, da jih poznam precej, ki so načeloma idejo podpirali, konkretnega zakona pa ne, pri tem tudi uspeli. Pošteno in profesionalno od novinarjev bi bilo, da bi to poznali in upoštevali.”
Tovrstni odzivi izpostavljajo, kako raznolika in občutljiva je razprava o omenjenem zakonu ter kako različno ljudje razumejo pojme dostojanstva, svobode in zaščite življenja.
Kaj sledi?
DVK bo zdaj preveril utemeljenost ugovora. Če bi presodili, da so nepravilnosti dejansko lahko vplivale na rezultat, bi bila mogoča ponovitev glasovanja. Vendar pravni strokovnjaki opozarjajo, da morajo biti kršitve zelo jasne in pomembne, da pride do razveljavitve referenduma.
Srebrna nit medtem napoveduje, da bo – ne glede na razplet – vztrajala pri ponovni vložitvi zakona, ko bo to po zakonu spet mogoče.
Razprava o evtanaziji tako odpira nova vprašanja o vrednosti življenja, odgovornosti družbe do ranljivih, vlogi zdravnikov in pomenu sočutja v času, ko se človek sooča z najtežjimi življenjskimi preizkušnjami.
Zaključek
Ne glede na rezultat ugovora je jasno, da je razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja eden najobčutljivejših družbenih izzivov.
Medtem ko Srebrna nit opozarja na domnevne nepravilnosti, nasprotniki zakona poudarjajo skrb za zaščito življenja in najranljivejših.
Vsem skupinam pa je skupna želja po tem, da bi Slovenija ostala sočutna, odgovorna in pravična družba, v kateri se glas vsakega človeka sliši – in spoštuje.