Premier Robert Golob je pred poslanci ponovno zatrdil: božičnica bo obvezna. Za vse – zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, pa tudi za upokojence. »Zaposleni so največje bogastvo in največji kapital,« je dejal, a ob tem odprl vrsto vprašanj: ali gre za resnično pomoč ljudem ali za nevarno igro tik pred volitvami?
Ekonomist Marko Jaklič je opozoril: »Predlog za ljudi ni dober. Mogoče v decembru ja, predvsem za tiste z nižjimi prihodki. A že januarja in kasneje pa absolutno ne.« Po njegovih izračunih bi božičnica pomenila 700 milijonov evrov dodatne luknje v proračunu – 120 milijonov v javnem sektorju, do 300 milijonov manj pobranih davkov ter 350 milijonov za upokojence.
»Če se ta ruska ruleta izplača in bodo ljudje zadovoljni do volitev – mogoče. A dolgoročno se to ne bo obneslo. Zgodovina nas uči: Venezuela, Argentina, Grčija …« opozarja Jaklič.
Podjetniki svarijo pred stečaji
Zasebni sektor, ki naj bi financiral velik del ukrepa, opozarja na neizvedljivost. Obrtno-podjetniška zbornica (OZS) je celo zagrozila z izstopom iz Ekonomsko-socialnega sveta, če vlada uzakonitev izvede brez soglasja. »Gre za diktat, ki bo marsikatero manjše podjetje pognal v stečaj,« pravijo.
A premier trdi drugače: »Ko bo predlog na mizi, se bo pokazalo, ali ste za ljudi ali za redke bogataše.« Kritiki odgovarjajo: problem niso »bogataši«, temveč davkoplačevalci, ki bodo na koncu plačali račun.
Razklana javnost: veselje, jeza, cinizem
Na družbenih omrežjih se vrstijo odzivi. Upokojenci pišejo, da so »38 let delali brez božičnice« in si jo zdaj »končno zaslužijo«. Delavci slavijo »končno pravico«, a obenem dvomijo, da bo to rešilo gospodinjsko stisko, saj se cene hrane in elektrike vztrajno višajo.
Drugi so bolj cinični: »Samo letos, ker so marca volitve! Potem DDV višji, vrtci dražji, otroški dodatek manjši,« opozarja eden izmed komentatorjev. Spomin na Janševe »bonbončke« iz časa covida pa razdvaja: eni vidijo podobnost, drugi pravijo, da je Golobov korak še bolj tvegan.
EU drobnogled in senca grške krize
Največji problem pa ni december, temveč januar naprej. Če bi primanjkljaj poskočil na 4 %, bi Slovenijo lahko pod drobnogled vzela Evropska komisija. V najslabšem scenariju bi to pomenilo prisilne ukrepe od zunaj, kot jih je doživela Grčija v svoji dolžniški krizi.
Golobov predlog tako za mnoge pomeni rusko ruleto: ljudje bodo decembra morda veseli, a cena je lahko previsoka.