Slovenija je po nedeljskem glasovanju stopila skozi pomemben demokratični trenutek. Večina volivcev je namreč zavrnila zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kar je v javnosti sprožilo nova vprašanja – ne le o vsebini zakona, temveč tudi o njegovem političnem okviru.
Premier Robert Golob se je na rezultate odzval s sporočilom, v katerem je močno poudaril, da po njegovem mnenju referendum ni bil političen, temveč predvsem vprašanje dostojanstva, človekovih pravic in osebne izbire.
Golob: “To ni politična tema, to je bilo vprašanje dostojanstva”
V svojem pisnem odzivu je predsednik vlade zapisal:
“Danes so se državljanke in državljani Slovenije odpravili na volišča, da bi odgovorili na eno najtežjih in najpomembnejših vprašanj, s katerimi se lahko sooči katera koli družba: kako ohraniti dostojanstvo in neodtujljivo vrednost vsakega človeškega življenja, vse do njegovih zadnjih trenutkov.”
Premier je spomnil tudi na lansko posvetovalno glasovanje, ko je javnost vlado pozvala, naj pripravi novo rešitev. Po njegovih besedah je vlada skupaj z Zavezništvom za dostojno starost pripravila predlog, ki je naj bi bil uravnotežen in dostopen vsem.
V nadaljevanju je nagovoril oba pola – tako podpornike kot nasprotnike:
“Podpornikom zakona in zavezništvu: razumem vas in nocoj z vami delim razočaranje.”
Nasprotnikom pa je zapisal:
“Nihče ne bi smel biti prisiljen v neznosno, dolgotrajno trpljenje. In nihče ne sme biti prisiljen končati svojega življenja. Kot svobodna in sočutna družba moramo zagotoviti oboje.”
Golob je ponovno poudaril, da se je vlada kampanje lotila z zavezništvom, ki ga po njegovih besedah vodijo vrednote sočutja in skrbi za človeka.
“To ni politična tema, to je bilo vprašanje dostojanstva, človekovih pravic in posameznikove izbire.”
A vprašanje ostaja: ali lahko referendum o zakonu ni političen?
Prav ta del premierjeve izjave je sprožil največ razprav. Čeprav je tema globoko osebna in etična, številni opozarjajo, da je bil zakon:
-
pripravljen v vladnem postopku,
-
obravnavan znotraj državnih organov,
-
zagovarjan in kritiziran s strani političnih akterjev,
-
ter na koncu predmet zakonodajnega referenduma, ki je po naravi političen instrument.
Del pravnih strokovnjakov in političnih komentatorjev opozarja, da takšna opredelitev lahko ustvarja zmedo – saj je prav zakonodajni okvir tisti, ki postopek uvršča v politično sfero, ne glede na to, kako močno je moralno in osebno obarvan.
To ne pomeni zanikanja etične dimenzije razprave, temveč predvsem vprašanje jasnosti komunikacije.
Kaj ostaja odprto?
Golob napoveduje, da se razprava tukaj ne konča. Vlada bo, kot pravi, tudi v prihodnjih mesecih iskala način, kako ohraniti idejo o odprti, svobodni in demokratični družbi, v kateri naj bi imel posameznik pravico do odločanja o svojem življenju.