Dne 4. aprila je Lisa Pisano prejela vsaditev srčne črpalke, sledila pa je 12. aprila, ko so ji transplantirali gensko modificirano ledvico prašiča skupaj s prašičjo timusno žlezo.
V zdravstvenem centru NYU Langone Health so izvedli prvo tovrstno operacijo, pri kateri so kombinirali mehansko srčno črpalko z gensko spremenjeno prašičjo ledvico. To je bilo razkrito v tiskovni izjavi, objavljeni v sredo. Lisa Pisano, 54-letna prebivalka New Jerseyja, se je soočala s srčnim popuščanjem in ledvično boleznijo, zaradi česar je potrebovala redno dializo. Vendar njena dodatna kronična zdravstvena stanja močno zmanjšujejo možnosti za uspešen izid kakršne koli operacije, poleg tega pa v ZDA primanjkuje darovalcev organov, zaradi česar standardna transplantacija srca ali ledvic ni bila možna, poroča CNN.
»Ko so mi prvič predstavili to možnost, sem si mislila, da moram to poskusiti,« je iz bolniške postelje na oddelku za intenzivno nego med tiskovno konferenco v sredo povedala pacientka Pisano.
»Preizkusila sem že vse možnosti in izkoristila vse razpoložljive vire. Ko se je pojavila ta možnost, sem se odločila, da jo bom izkoristila, saj bi mi to morda omogočilo, da preživim več časa s svojimi vnuki in se z njimi igram,« je dodala.
V ZDA je potreba po organih za presaditev znatno večja od števila razpoložljivih darovalcev. Vsak dan umre sedemnajst ljudi, ki čakajo na organ, še posebej pereče pa je pomanjkanje ledvic. Podatki Ameriške mreže za pridobivanje in presajanje organov (UNOS) kažejo, da je bilo v letu 2023 presajenih približno 27.000 ledvic, medtem ko je na čakalnem seznamu čakalo skoraj 89.000 ljudi.
Xenotransplantacije, torej presaditve živalskih organov ljudem, so postale ključne za reševanje te težave. Zahvaljujoč genskemu inženiringu je mogoče narediti točne prilagoditve v DNK prašičev, da se prepreči, da bi človeški imunski sistem zavrnil presajeni organ.
Lisa Pisano, ki je bila z mehansko srčno črpalko deležna presaditve gensko spremenjene prašičje ledvice in timusne žleze, je prvi primer tovrstne kombinirane operacije. To je bila druga znana transplantacija gensko modificirane prašičje ledvice živemu prejemniku in prva, kjer so ledvico presadili skupaj s timusom.
Dr. Robert Montgomery, direktor inštituta za transplantacije pri NYU Langone, ki je vodil operacijo, je na tiskovni konferenci pojasnil, da je bilo stanje gospe Pisano resno, njena pričakovana življenjska doba pa zelo kratka. Zaradi dodatnih zdravstvenih težav ni bila kandidatka za kombinirano transplantacijo srca in ledvic.
Zdravniki so prejeli dovoljenje ameriške uprave za hrano in zdravila za uporabo postopkov po politiki razširjenega dostopa ali »sočutne uporabe«. To omogoča dostop do eksperimentalnih medicinskih izdelkov ljudem brez drugih možnosti zdravljenja.
Gospa Pisano je povedala, da se po operacijah počuti veliko bolje, kljub temu da jo čaka dolga rehabilitacija. “Nisem mogla niti vstati, zdaj pa se počutim najbolje v zadnjem času,” je dejala in izrazila optimizem glede izida, dodaja, da če postopki ne bodo uspešni pri njej, bodo morda uspešni pri naslednji osebi, kar bi lahko komu drugemu omogočilo koristi od njenega primera.