Slovenijo je pretresel primer domnevnega grobega izkoriščanja in nasilja nad tujimi delavci na kmetiji Bobnar v Cerkljah na Gorenjskem (Spodnji Brnik). Po poročanju TV Slovenija in drugih medijev naj bi okoli 20–21 delavcev iz Indije (in Nepala) delalo v nevzdržnih razmerah, ki močno odstopajo od zakonskih standardov in osnovnega človeškega dostojanstva.
Delavci so se v pismu obrnili tudi na predsednico republike Natašo Pirc Musar. V njem opisujejo mesečno obremenitev od 250 do 300 ur dela, plačilo zgolj 4 evre na uro ter prepoved pitja vode med neprekinjenim delom na polju. Bivali naj bi v prostorih nad zalogami goriva in nafte, kar so označili kot potencialno smrtno nevarno.
Video, ki je pretresel javnost
Posebno pozornost je pritegnil video domnevnega fizičnega obračunavanja, ki prikazuje nasilje nad delavcem. Skupaj s pričevanji o kričanju, grožnjah, zadrževanju dokumentov in poniževanju je posnetek sprožil val ogorčenja po vsej Sloveniji. Delavci poročajo tudi o strahu pred izgubo dovoljenja za bivanje, če bi spregovorili.
Inšpektorat za delo je opravil več nadzorov (junij–avgust 2025) pri podjetjih družine Bobnar. Ugotovil je kršitve delovnih razmerij, izdal prepovedno odločbo zaradi neustreznih bivalnih razmer in na Okrožno državno tožilstvo v Kranju podal kazensko ovadbo zaradi suma kršitve temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ). Zaslišanih je bilo osem tujih delavcev.
Odgovor lastnika in kontekst
Lastnik Bojan Bobnar očitke zavrača in poudarja, da inšpekcijski pregledi doslej niso potrdili nepravilnosti (v času njegovih izjav). Pred kamero ni želel komentirati. Postopki na tožilstvu in inšpektoratu še potekajo.
Primer odpira širši problem ranljivosti tujih delavcev v Sloveniji — zlasti tistih iz Azije, ki so pogosto zadolženi doma in odvisni od delodajalca ter dovoljenja za bivanje. Sindikati in nevladne organizacije opozarjajo, da takšne prakse pomenijo nelojalno konkurenco poštenim delodajalcem in da bi morale državne institucije ukrepati hitreje in odločneje.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je jasna: takšna ravnanja ne sodijo v današnji čas in škodujejo ugledu celotnega sektorja.
Če se obtožbe izkažejo za utemeljene, gre za enega najhujših primerov izkoriščanja tuje delovne sile v zadnjih letih. Delo brez počitka, brez vode in z domnevnim fizičnim nasiljem ni sprejemljivo v pravni državi, ki spoštuje človekove pravice. Javnost upravičeno pričakuje hitro, temeljito in transparentno preiskavo ter ustrezne kazni — vključno z morebitno prepovedjo zaposlovanja tujcev za kršitelja.