Slovenija bo v nedeljo, 25. oktobra, praznovala 35 let od odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade. Toda namesto da bi državni vrh skupaj počastil enega najpomembnejših dogodkov naše zgodovine, je tik pred proslavo izbruhnil nov politični spor.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je odpovedala udeležbo na državni proslavi v Kopru. Edini slavnostni govornik bo predsednik vlade Janez Janša.
V ozadju so rdeča peterokraka zvezda, odnos do partizanskega boja, poimenovanje praznika in spremembe državnega protokola.
Toda za temi spori je nekaj precej globljega. Slovenija se tudi 35 let po osamosvojitvi še vedno ni povsem soočila z vprašanjem, kako vrednotiti komunistično preteklost in kaj naj predstavlja samostojna demokratična država.
JANŠA: VSI SO DOBRODOŠLI, A BREZ SIMBOLOV AGRESORJA
Premier Janez Janša je v petek na omrežju X odgovoril na polemike glede proslave.
»Vsi so dobrodošli, a brez simbolov agresorja,« je zapisal.
V nadaljevanju je izpostavil, da bodo po njegovem na proslavi manjkali tisti, ki jim simboli nekdanjega agresorja pomenijo več kot samostojna Slovenija.
Njegovo sporočilo je jasno: dan suverenosti obeležuje konec prisotnosti JLA na slovenskem ozemlju. Vojske, ki je junija 1991 posredovala proti slovenski osamosvojitvi in na svojih uniformah nosila rdečo peterokrako zvezdo.
Predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave Jelko Kacin je odločitev organizatorjev podrobneje pojasnil.
Na proslavo niso povabili praporov, ki nosijo simbol, pod katerim je JLA napadla Slovenijo. Borci NOB pa so bili po njegovih besedah povabljeni kot posamezniki.
To je pomembna razlika.
Organizatorji niso prepovedali udeležbe nekdanjim borcem. Omejili so prisotnost določenih zgodovinskih simbolov.
Kacin je spomnil tudi na prejšnji predlog, da bi imeli prapori na vrhu droga slovenski državni grb. Borčevska organizacija na to ni pristala.
In prav tukaj se odpre vprašanje, ki ga slovenska politika že desetletja težko razreši.
KAKO JE LAHKO ISTA ZVEZDA SIMBOL OSVOBODITVE IN AGRESIJE?
Zgodovinsko dejstvo je, da so se slovenski partizani pod rdečo zvezdo borili proti nacističnemu in fašističnemu okupatorju.
Toda prav tako je dejstvo, da je pod rdečo zvezdo pozneje delovala komunistična oblast, ki ni dopuščala svobodnega večstrankarskega tekmovanja za oblast, preganjala politične nasprotnike in omejevala versko svobodo.
Leta 1991 pa je isti simbol nosila še JLA, ki je poskušala preprečiti uveljavitev slovenske samostojnosti.
Rdeča zvezda ima zato v slovenski zgodovini več pomenov. In vsi niso povezani s svobodo.
To je ena od ključnih težav slovenske politične levice, kadar zagovarja njeno prisotnost na državnih slovesnostih.
Če je bila demokracija leta 1990 velik dosežek slovenskega naroda, je treba priznati tudi dejstvo, da je komunistični enopartijski sistem pred tem desetletja onemogočal takšno demokracijo.
Če obsojamo kršitve človekovih pravic, moramo mednje vključiti tudi povojne zunajsodne poboje, politične pregone in represijo nekdanje oblasti.
Partizanskega boja ni treba zanikati, da bi obsodili komunistične zločine. Prav tako komunističnih zločinov ni dovoljeno zamolčati zaradi zgodovinskih zaslug partizanov.
Toda nasprotno velja enako: povezava peterokrake z JLA ne pomeni, da so bili partizani iz druge svetovne vojne enaki pripadnikom vojske, ki je leta 1991 napadla Slovenijo.
Če želimo razumeti našo zgodovino, moramo priznati vse njene dele.
PREDSEDNICA BRANI PARTIZANSKE PRAPORE, TODA ZAKAJ NE SPREJME KACINOVE RAZLAGE?
Nataša Pirc Musar je v petkovi izjavi odločno nasprotovala izključitvi praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB.
Poudarila je, da je bil partizanski boj pomemben za obstoj slovenskega naroda in da osvobodilnega gibanja iz druge svetovne vojne ne smemo enačiti z JLA iz leta 1991.
To zgodovinsko razlikovanje je utemeljeno.
Vendar predsedničino stališče odpira dodatno vprašanje: ali zgodovinske zasluge neke organizacije pomenijo, da morajo biti vsi njeni simboli sprejeti na vsaki državni proslavi, ne glede na njihov poznejši zgodovinski pomen?
Dan suverenosti namreč ni obletnica konca druge svetovne vojne.
Je obletnica odhoda zadnjega vojaka JLA, ki je predstavljala vojaško silo države, od katere se je Slovenija osamosvojila.
Več o tej temi
Prav zato je argument organizatorjev, da na tej slovesnosti ne želijo simbolov nekdanje jugoslovanske vojske, vsebinsko pomemben in si zasluži resno obravnavo.
Predsedničino zagovarjanje borčevskih praporov sicer samo po sebi ne pomeni, da podpira komunizem. Pomeni pa, da drugače presoja, kateri zgodovinski pomen rdeče zvezde je odločilen za nedeljsko proslavo.
SMO SE LETA 1991 OSAMOSVOJILI ALI OSVOBODILI?
Predsednico je zmotilo tudi vabilo na proslavo, na katerem je poleg dneva suverenosti navedena še 35. obletnica osvoboditve Slovenije.
Pirc Musar vztraja, da se je Slovenija leta 1991 osamosvojila, ne osvobodila.
Kacin pa je pojasnil, da organizatorji niso preimenovali državnega praznika, ampak so z dodatnim izrazom opisali zgodovinski dogodek.
Uradno ime praznika je res dan suverenosti. Določeno je z zakonom.
Toda tudi zgodovinsko dejstvo ostaja jasno: Slovenija je leta 1991 razglasila samostojnost, jo branila v vojni in oktobra dočakala odhod zadnjega vojaka JLA.
Zato se izraza osamosvojitev in osvoboditev od prisotnosti JLA v tem kontekstu ne izključujeta nujno.
Gre pa za različna poudarka.
Eden govori o nastanku samostojne države, drugi o koncu prisotnosti vojske, ki je nasprotovala njeni neodvisnosti.
Spor glede ene besede tako ponovno odpira veliko starejše vprašanje: kakšno zgodbo želimo Slovenci pripovedovati o nastanku svoje države?
TODA PREDSEDNICA NI ODPOVEDALA PRIHODA SAMO ZARADI ZVEZDE
Če bi celoten spor omejili na peterokrako, bi izpustili pomemben del predsedničine izjave.
Pirc Musar je najprej pristala na Janševo željo, da bi bil na proslavi edini slavnostni govornik, čeprav je bil prvotni dogovor drugačen.
Sama je nameravala priti kot gostja.
Pozneje pa so se pojavila dodatna nesoglasja.
Predsednica je opozorila, da je bil iz programa umaknjen tradicionalni protokolarni del, v katerem se pokloni zastavi in pregleda častno enoto ter praporščake.
Izpostavila je tudi razrešitev vodje državnega protokola Aleksandra Strela.
Vlada ga je 22. oktobra dejansko razrešila, predsednica pa meni, da je bila odločitev povezana tudi z njegovimi opozorili glede sprememb protokola. Takšen vzrok razrešitve ni neodvisno potrjen.
Pirc Musar je ostro obsodila še uporabo izraza »deratizacija« v povezavi s sodstvom, ki ga je pripisala predstavniku vladnega urada.
Po njenem mnenju gre za nedopusten odnos do sodne veje oblasti.
Ti očitki niso povezani samo z zgodovino in rdečo zvezdo. Zadevajo tudi spoštovanje državnih institucij.
Zato je treba vprašanje predsedničine odsotnosti presojati širše kot zgolj spor med zagovorniki in nasprotniki komunistične simbolike.
GLOBOKA RAZPOKA: SMO LETA 1991 RES PREKINILI S KOMUNISTIČNIM SISTEMOM?
Prav tukaj pridemo do najobčutljivejšega dela slovenske zgodbe.
Slovenci smo decembra 1990 na plebiscitu množično podprli samostojno državo.
Leta 1991 pa smo sprejeli ustavo, ki je Slovenijo opredelila kot demokratično, pravno in socialno državo.
Večstrankarska demokracija, svoboda političnega združevanja, človekove pravice in možnost mirne menjave oblasti niso bili značilnosti prejšnjega enopartijskega sistema.
DRUGA PLATKje je pomemben zadržek?
Toda za temi spori je nekaj precej globljega. Slovenija se tudi 35 let po osamosvojitvi še vedno ni povsem soočila z vprašanjem, kako vrednotiti komunistično preteklost in kaj naj predstavlja samostojna demokratična država.
Širši kontekst v članku: Predsednica republike Nataša Pirc Musar je odpovedala udeležbo na državni proslavi v Kopru. Edini slavnostni govornik bo predsednik vlade Janez Janša.
Razlaga povezuje samo dejstva in navedbe iz tega članka.
Toda slovenska družba po osamosvojitvi ni začela iz nič.
Ostali so ljudje, ustanove, kulturna izročila, gospodarska razmerja in različni pogledi na preteklost.
Prav zato je vprašanje komunistične dediščine še danes tako občutljivo.
Del slovenske levice poudarja predvsem protifašistični odpor in socialne dosežke socialističnega obdobja. Njeni kritiki pa opozarjajo, da takšen poudarek pogosto pušča premalo prostora za žrtve komunistične represije in nedemokratični značaj nekdanjega sistema.
To je očitek, ki ga ni mogoče razrešiti s sklicevanjem na zgodovinske zasluge ene strani.
Prav tako ni mogoče vseh današnjih levih političnih strank ali njihovih volivcev razglasiti za zagovornike nekdanjega režima. Današnja slovenska levica vključuje različna demokratična prepričanja.
Ključno vprašanje je doslednost.
Če zagovarjamo demokracijo, moramo priznati tudi nedemokratičnost nekdanjega režima.
Če zagovarjamo človekove pravice, morajo te veljati tudi za žrtve povojnega nasilja.
Če zagovarjamo zgodovinski spomin, mora vključevati tudi dogodke, ki so neprijetni za naš politični tabor.
Preberi tudi
TUDI JANŠEVA STRAN IMA VPRAŠANJE, NA KATERO MORA ODGOVORITI
Janez Janša že dolgo zagovarja stališče, da Slovenija po osamosvojitvi ni v celoti opravila demokratične tranzicije.
Spor glede proslave je mogoče razumeti tudi v okviru njegovega prizadevanja, da bi osamosvojitev leta 1991 postala osrednja točka sodobne slovenske državne identitete.
Toda tudi tukaj obstaja pomembno načelo.
Če želi politika državo osvoboditi vpliva nedemokratičnih vzorcev, mora pri tem sama dosledno spoštovati neodvisnost institucij, strokovnost in politični pluralizem.
Kadrovske spremembe morajo imeti preverljive strokovne razloge. Kritika sodstva ne sme zdrsniti v razvrednotenje sodnikov kot ljudi. Državna proslava pa mora ostati dogodek države, tudi kadar ima aktualna vlada odločilno vlogo pri njeni organizaciji.
Demokracija ni samo zmaga na volitvah. Je tudi omejitev moči tistih, ki na volitvah zmagajo.
Enaka merila morajo veljati za levo in desno oblast.
KDO SI TOREJ LASTI SLOVENIJO?
V nedeljo bo Janez Janša na proslavi v Kopru govoril o slovenski suverenosti. Predsednice republike med gosti ne bo.
POSLEDICEKaj ta razvoj pomeni v praksi?
V nadaljevanju je izpostavil, da bodo po njegovem na proslavi manjkali tisti, ki jim simboli nekdanjega agresorja pomenijo več kot samostojna Slovenija.
Povezava, ki jo članek izpostavi: »Vsi so dobrodošli, a brez simbolov agresorja,« je zapisal.
Razlaga povezuje samo dejstva in navedbe iz tega članka.
Toda Slovenija ni nastala šele z eno politično stranko, eno vlado ali enim zgodovinskim simbolom.
Slovenska narodna identiteta se je razvijala stoletja pred komunizmom. Pomembno so jo oblikovali jezik, krščanska kulturna dediščina, književnost, narodno gibanje in prizadevanja za politične pravice.
Del te zgodovine je tudi partizanski odpor proti okupatorju. Del je povojna komunistična represija. In odločilen del sodobne državnosti je demokratična osamosvojitev leta 1991.
Prav zato nobena politična stran ne more zahtevati izključne pravice do razlage celotne slovenske zgodovine.
Slovenska levica mora znati odkrito govoriti tudi o zločinih in nedemokratičnosti komunizma. Slovenska desnica pa mora znati spoštovati zgodovinsko vlogo protifašističnega odpora in neodvisnost institucij tudi takrat, ko ji politično nasprotujejo.
Sicer bomo še naprej imeli državo, v kateri se politiki prepirajo o zgodovinskih simbolih, državljani pa spremljajo, kako se spor zaradi preteklosti seli iz generacije v generacijo.
In tu je vprašanje, ki presega nedeljsko proslavo.
Če je slovenski narod leta 1990 zmogel doseči tako široko soglasje o samostojnosti, zakaj 35 let pozneje njegovi politični predstavniki ne zmorejo skupaj počastiti njenega dosežka?
Morda se težava ne skriva samo v rdeči zvezdi, ampak v tem, da je za del slovenske politike preteklost še vedno pomembno sredstvo današnjega boja za oblast.
Nedeljska proslava bi morala biti praznik slovenske suverenosti.
Namesto tega je znova postala ogledalo naših najglobljih delitev.
In vprašanje ostaja: ali smo leta 1991 dosegli samo samostojno državo ali smo sposobni zgraditi tudi skupno demokratično politično kulturo?
Viri:
- Uradna izjava predsednice republike, 23. oktober 2026
- Pojasnilo Jelka Kacina o praporih, N1, 22. oktober 2026
- Janšev odziv o simbolih agresorja, Dnevnik, 23. oktober 2026
- Razrešitev vodje protokola Aleksandra Strela, N1
- [Uradni seznam državnih praznikov, GOV.SI](https://www.gov.si/te
Povzemi mi članek
- Toda namesto da bi državni vrh skupaj počastil enega najpomembnejših dogodkov naše zgodovine, je tik pred proslavo izbruhnil nov politični spor.
- Predsednica republike Nataša Pirc Musar je odpovedala udeležbo na državni proslavi v Kopru.
- Edini slavnostni govornik bo predsednik vlade Janez Janša.
Povzetek je sestavljen samo iz informacij v tem članku.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost