Dramatične trenutke napada vrane je opisala Nišlijka (48), ki je bila zjutraj tarča teh ptic v Ulici Blagoja Parovića v Nišu. – Bilo je grozljivo. Slišala nisem nobenega zvoka, samo naenkrat sem začutila močan pritisk, udarec in bolečino. Kot bi mi nekaj padlo na glavo, neka teža, kot bi nenadoma imel oklep na glavi. Na moji glavi je stala približno petnajst sekund. Mehansko sem se spustila in šele ko mi je zletela z glave, sem zaslišala krohot in se zavedela, kaj se je zgodilo.
Pred dvema dnevoma so štiri napade na mimoidoče posneli in objavili na Instagramu, kot kaže, pa so se napadi vrane nadaljevali tudi v naslednjih dneh. Včeraj sta bili po informacijah dve poškodovani, danes zjutraj pa sta zaradi napadov vran zdravniško pomoč iskali še dve ženski. – V medijih sem zasledil poročanje, da so vrane napadale mimoidoče na ulici Blagoja Parovića v Nišu, blizu moje stavbe, zato me je bilo včeraj strah, da bi šla sama po tej poti. Ampak nič se ni zgodilo, tako da sem danes že pozabil na to. Ko pa sem zjutraj odšla v službo, se je začela prava grozljivka, pripoveduje Nišlijka.
Pravi, da vran ni ne slišala ne videla, ampak je le začutila, ko se ji je ena od njih postavila na glavo. Kri na glavi, morali so z njo na urgenco. “Čutila sem samo veliko težo na glavi. Ali zaradi adrenalina ali strahu, nisem čutila, da bi me opraskala ali kljuvala. Bilo je grozljivo. En fant, ki je hodil pred mano, je bil prestrašen, zato je tudi on položil roke na glavo. Sploh ne vem, kako sem se znebila te panike. Vem, da sem si dala torbo na glavo in omamljena nadaljevala do avtobusne postaje. Mimo mene je hitro pripeljal avtobus, ker me je bolela glava, sem se dotaknila las in videla, da imam roko okrvavljeno. Takoj sem odšla na urgenco,” pravi Nišlijka, ki je po jutranjem napadu vrane še vedno v šoku.
Pravi, da je na urgenci srečala drugo žensko, ki so jo na istem mestu napadli petnajst minut pred njo. Na urgenci najde še eno »žrtev« vrane “Na urgenci sem našla žensko, ki je 15 minut pred mano na istem mestu doživela isti napad. Tudi ona je bila prestrašena. Na glavi imam tri praske, domnevajo, da so od kljuna. Na srečo so površinski, vendar moram dobiti cepljenje proti tetanusu in dobila sem antibiotike. Po napadu sem otroke najprej pozvala, naj bodo pozorni, ko gredo mimo tistega dela ulice in se ga izogibajo. Apeliram na nekoga, da se zavzame za rešitev tega problema. Nekdo se lahko v paniki poškoduje, lahko ptič okoli nekoga koplje, ni naivno. Pred dnevi je med begom pred vranami padla mladenka, otrok ali starejša ženska bi se lahko huje poškodovala. So veliki in močni ptiči, osebno sem to občutila, vrat me še vedno močno boli od udarca,” pravi Nišljka.
Reševalno vozilo oskrbi poškodovanca V Zavodu za nujno medicinsko pomoč so za Blic potrdili, da sta se danes prijavili dve ženski, ki so ju napadle vrane, včeraj pa sta zdravniško pomoč zaprosili še dve. – Danes do 10. ure sta se javili poškodovani dve ženski. Po primarni obravnavi je bil eden napoten v Zdravstveni dom, drugi pa na nevrokirurški pregled. Vrane znajo praskati, znajo kljuvati, njihov kljun je oster. Te ženske niso utrpele večjih poškodb, vendar jih je treba spoštovati, saj obstaja nevarnost okužbe. Pokriti bodo tudi z antitetanusno zaščito – pravi dr. Maja Knežević, vodja operativne izmene v niški urgentni službi.
»Zoohigiena« ni zadolžena V JKP Medijana, ki v primerih napadov uličnih psov in mačk ukrepa prek službe “Zoohigiena”, pravijo, da za ptice niso pristojni. – “Zoohigiena” ni odgovorna za reševanje teh situacij. Nikoli se nismo ukvarjali s pticami, samo s psi in mačkami. Nimamo nobenih zmogljivosti, ne kadrovskih ne tehničnih, da bi se ukvarjali s pticami. “Medijana” se s tem nikoli ni ukvarjala, je za Blic povedal Ivan Mihajlović, direktor PUK “Medijana”. Prijavljeni napadi Po neuradnih podatkih naj bi nekaj napadov teh ptic prijavili policiji in komunalnemu redarstvu. Po neuradnih informacijah je ženska, ki je (kot je razvidno iz posnetka, objavljenega pred dvema dnevoma na Instagramu), med begom pred napadom vrane padla in si poškodovala roko, zato so zdravniki po službeni dolžnosti obvestili policijo. Danes so poročali tudi o nekaterih napadih. Izogibanje je najboljša zaščita V Zavodu za zaščito živali Srbije pravijo, da vrane napadajo ljudi v bližini njihovih gnezd, ker se bojijo svojih mladičev, kar je običajno vedenje te vrste, ki ne povzroča resnejših posledic ali zelo redko lahko vodi do lažjih poškodb. , zato morate biti previdni.
Najboljši način, da se ljudje zaščitimo je, da se izogibamo krajev, kjer so gnezda vran, ali če se znajdejo v bližini gnezda, da se čim prej umaknejo iz območja gnezdišča. Vrana gnezdi večinoma na drevesih, vse pogosteje pa tudi na električnih stebrih ali podobnih objektih. V mesecu maju mladi vranci bežijo in odletijo iz gnezda. Posebej kritično je obdobje, ko se mladiči učijo leteti, zato se zgodi, da padejo iz gnezda, še preden so pripravljeni na letenje. Takrat odrasle ptice branijo ozemlje in mladiče, zato lahko pride do napada, če se mimoidoči mladiču preveč približa. Najprej začnejo odrasle ptice glasno pošiljati opozorilne znake z glasnim gakanjem, nato pa se lahko z lažnimi ali pravimi napadi odpravijo proti morebitnemu »vsiljivcu«, da bi branile mladiče. Obdobje, ko je takšno vedenje vran možno, traja približno deset dni, po tem pa so mladiči popolnoma pripravljeni na let in strahu pred napadom ni več, so sporočili z ZZPS.