Zadnjo nedeljo v oktobru v Sloveniji prehajamo na zimski čas – kazalce bomo premaknili za eno uro nazaj, 27. oktobra ob 3. uri zjutraj. Zimski čas traja do zadnjega vikenda v marcu, ko se s premikom ure za eno uro naprej začne poletni čas. Ampak, zakaj sploh premikamo uro?
Ideja o premiku ure sega v leto 1784, ko je Benjamin Franklin predlagal, da bi ljudje z zgodnejšim vstajanjem prihranili sveče. Kasneje, leta 1895, je novozelandski entomolog George Vernon Hudson predlagal premik za dve uri, saj je potreboval sončno svetlobo za svoje raziskave. Podobno idejo je imel tudi Britanec William Willet, ljubitelj narave, ki je želel ljudem omogočiti več časa na prostem. Prvič je bil premik ure uveden med prvo svetovno vojno za prihranek energetskih virov, pri čemer je spremembo najprej uvedla Nemčija, kmalu pa so sledile še druge države, med njimi tudi ZDA.
Ukinitev premikanja ure – kaj se dogaja z EU predlogom?
Evropska komisija je leta 2018 predlagala ukinitev sezonskega premikanja ure. Kljub začetnemu načrtu, da bi to izvedli leta 2021, ukinitve ni bilo, saj so bila prizadevanja usmerjena v reševanje zdravstvenih in gospodarskih izzivov zaradi pandemije. Predlog, ki ga je podprl nekdanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker, se je zataknil, saj se države EU niso mogle dogovoriti, kateri čas bi obdržale – zimski ali poletni. Razprave še vedno trajajo, saj ima vsak del Evrope svoje preference, ki so pogosto vezane na geografsko lego in dnevno svetlobo.
Kako premikanje ure vpliva na nas?
Študije kažejo, da premikanje ure vpliva na cirkadiani ritem (notranjo biološko uro), kar lahko povzroča težave s spanjem, utrujenost in motnje v razpoloženju. Posebej so prizadeti otroci in starejši. Kmetijski sektor ob tem opozarja na težave z bioritmom živali, saj premikanje ure vpliva tudi na dobrobit živine in na primer povzroča težave pri molži krav.
Čeprav odločitev o ukinitvi premikanja ure še ni dokončna, nas ta vikend čaka še ena prilagoditev – premik ure za eno uro nazaj.