V Državnem zboru je med obravnavo interventnega zakona za razvoj Slovenije pokalo. Poslanec Aleksander Reberšek (NSi) je Nataši Sukič iz Levice povedal naravnost v obraz: “Da vas nikoli več ne slišim, da delamo za bogate.”
Video njegovega govora je v nekaj urah presegel 300.000 ogledov na Facebooku in sprožil pravo neurje komentarjev. Del javnosti ga je pozdravil kot “končno nekdo pove resnico”, drugi pa ga označili za nepotreben osebni napad.
Zakaj je šlo tako daleč?
Razprava je potekala o zakonu, ki med drugim prinaša nižji DDV na osnovna živila (kruh, mleko, meso, sadje, zelenjava…) in na energente (elektrika, plin, ogrevanje). Levica je ukrepe označila za darilo bogatim. Reberšek je odgovoril z osebno in politično kontraofenzivo.
“Vi slovenskega delavca ne razumete. Ker enostavno niste prehodili te poti,” je dejal in opisal svojo pot: začel je v proizvodnji, delal v izmenah, ve, kako je imeti veliko dela in malo denarja.
Nato je prešel na življenjepis Nataše Sukič. Izpostavil je njeno 17-letno urednikovanje oddaje Lezbomanija na Radiu Študent in delo v društvu ŠKUC, ki po njegovih besedah letno prejme okoli 700.000 evrov javnih sredstev. Poudaril je, da takšna pot ne daje realnega vpogleda v vsakdan delavca v proizvodnji ali malega podjetnika.
Najmočnejši udarec je prišel na koncu:
“Gospa Sukič, vi vsi v Levici ne razumete slovenskega delavca, ker vam je predober v življenju in ustvarjate reveže. V samo treh letih vaše vlade je 47 tisoč ljudi več pod pragom revščine. To so dejstva, to so številke. In da vas nikoli več ne slišim, da mi delamo za bogate. Mi delamo za vse, razbremenjujemo vse naše državljane. To je tista prava politika z občutkom.”
Kaj prinaša zakon v praksi?
Nižji davki na hrano in energijo naj bi olajšali bremena gospodinjstvom v času še vedno visokih življenjskih stroškov. Predlagatelji (NSi, SLS, Fokus in drugi) trdijo, da gre za konkretno pomoč ljudem, ne le za “bogate”. Kritiki opozarjajo, da je to delno fiskalno tveganje in da ne rešuje strukturnih problemov.
Reberškov nastop je v resnici odprl globlje vprašanje, ki v slovenski politiki vre že dolgo: kdo sploh sme govoriti v imenu delavca? Ali imajo prednost tisti, ki so sami “preživeli realno življenje” v gospodarstvu, ali pa tisti, ki prihajajo iz aktivizma, NVO in kulturnega sektorja?
Odgovora ni enostavnega. Reberšek je s tem govorom jasno pokazal, da desna sredina želi to temo izkoristiti kot glavno orožje proti Levici. Hkrati pa je pokazal tudi, kako učinkovito delujejo osebni, čustveni in “avtentični” nastopi v času družbenih omrežij.
Ne glede na to, na kateri strani ste, eno je jasno: takšni trenutki razgalijo, kako globok je razkol v slovenski politiki. Ne gre samo za davke in revščino. Gre za to, kdo verjame, da bolje razume navadnega človeka – in kdo mu to lahko prepričljivo proda.
