Ljubljana – Odločitev predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja, je sprožila ostre politične reakcije. Predsednica je po posvetovanjih s poslanskimi skupinami sporočila, da se večinska podpora (vsaj 46 glasov) ne izkazuje nobenemu kandidatu, zato ne želi predlagati niti vodje manjšinske vlade. O tem je uradno obvestila predsednika Državnega zbora Zorana Stevanovića.
Na njeno odločitev se je ostro odzval poslanec SDS Žan Mahnič. Na družbenem omrežju X je zapisal: »Koga briga komunajzarka @nmusar, saj mu ga bomo poslanci podelili, če bo naslednji teden sprejet Zakon o vladi in bomo nato uskladili koalicijsko pogodbo!« Uporaba izraza z močnim ideološkim in zgodovinskim nabojem je takoj pritegnila veliko pozornosti in razdelila javnost.
Koga briga komunajzarka @nmusar, saj mu ga bomo poslanci podelili, če bo naslednji teden sprejet Zakon o vladi in bomo nato uskladili koalicijsko pogodbo! https://t.co/OcsuCNmPng
— Žan Mahnič (@ZanMahnic) April 25, 2026
Gibanje Svoboda je na potezo poslanca Mahniča odgovorilo z uradno prijavo kršitve etičnega kodeksa poslancev. V dopisu predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću zahtevajo, da mu kolegij izreče opomin, ki naj bo objavljen tudi na spletnih straneh Državnega zbora. Po njihovem mnenju je izjava nedostojna in krši načela spoštljivosti ter dostojanstva funkcije, ki jo poslanec opravlja.
V Svobodi poudarjajo, da javni diskurz zahteva določeno raven odgovornosti, zlasti pri nosilcih javnih funkcij. Po njihovem prepričanju naj bi politična razprava temeljila na argumentih, ne na osebnih oznakah in žaljivkah. Dogodek po njihovih besedah ni zgolj izoliran incident, temveč del širšega trenda zaostrovanja politične komunikacije, ki lahko dolgoročno erodira zaupanje javnosti v institucije.
Svoboda govora proti politični kulturi
Primer znova odpira vprašanje meja med svobodo izražanja in odgovornostjo javnih osebnosti. V Sloveniji je svoboda govora ustavno zaščitena, a ni absolutna – še posebej ko gre za govor, ki lahko prizadene dostojanstvo funkcije predsednika republike. Medtem ko eni Mahničevo izjavo vidijo kot dovoljeno ostro politično kritiko, drugi opozarjajo, da takšni izrazi znižujejo raven javne razprave in škodujejo politični kulturi.
Mahničev odziv na prijavo je bil v njegovem značilnem stilu – ostro je zavrnil pomen etičnega kodeksa. Podobni izpadi mu niso tuji tudi v preteklih mandatih.
Kakšne konkretne posledice bo imela prijava Svobode, za zdaj ni znano. Odvisno bo od odločitve kolegija predsednika Državnega zbora in notranjih pravil parlamenta. Dogodek pa že zdaj krepi razpravo o tem, kakšen ton naj prevladuje v slovenskem javnem prostoru – razpravo, ki daleč presega enega poslanca in eno izjavo.