Ljubljana, 13. april 2026 – Vsi Slovenci se že mesece sprašujemo isto: če Evropa dobi prek Hormuške ožine samo 3 do 5 odstotkov svoje surove nafte, zakaj potem cene goriva divje rastejo, zakaj je bil bencin že nad 1,80 evra za liter, dizel pa blizu rekorda 1,89 evra, in zakaj je vlada marca celo uvedla omejitve točenja (50 litrov na dan za osebna vozila)?
Odgovor je preprost, a brutalen: nafta ni slovenska ali evropska. Nafta je globalna.
Resnica, ki jo mediji pogosto zamolčijo
Po najnovejših podatkih Oxford Institute for Energy Studies (april 2026) je Evropa lani uvozila prek Hormuza zgolj 520 tisoč sodčkov surove nafte na dan – to je okoli 5 % vsega uvoza. Po Visual Capitalist pa je delež še nižji: 3,8 %. Za primerjavo: ZDA nam dajejo 15 %, Norveška 13–14 %, Kazahstan pa okoli 13 %.
Torej – da, trditev je popolnoma resnična. Evropa je po ruskih sankcijah 2022 pametno preusmerila dobave in postala veliko manj odvisna od Perzijskega zaliva.
Ampak tukaj se zgodba šele začne.
Zakaj potem nafta vseeno leti v nebo?
Ker gre skozi Hormuz 20 % vse svetovne nafte (približno 21 milijonov sodčkov na dan pred krizo). Večina gre v Azijo: Kitajska 38 %, Indija 15 %, Južna Koreja in Japonska skupaj čez 20 %. Ko je Iran februarja 2026 de facto zaprl ožino (in jo po krhkem premirju 8. aprila še vedno drži pod nadzorom), se je zgodila največja motnja v oskrbi z nafto v zgodovini – po besedah samega šefa IEA.
Azijci so začeli loviti nafto drugje. Cene na svetovnem trgu (Brent) so poskočile nad 100 dolarjev, včasih celo čez 110–118 dolarjev. In ker Evropa kupuje na istem globalnem trgu, plačujemo enako visoko ceno – čeprav naša nafta prihaja iz ZDA, Norveške ali Libije.
Dodatek za tveganje (risk premium) je ogromen. Nihče ne ve, ali bo premirje zdržalo. Iran še vedno omejuje promet (7 ladij na dan namesto 140), Trump grozi z blokado, tankersko zavarovanje je astronomsko. Trgi se bojijo najhujšega – in to se pozna na vsaki črpalki od Kopra do Jesenic.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Rekordne cene: Dizel je marca dosegel 1,894 evra/liter, bencin pa blizu 1,85 evra. Poln tank 50 litrov te zdaj stane skoraj 95 evrov.
Omejitve točenja: Vlada je marca začasno omejila nakup na 50 litrov za osebna vozila zaradi panike in čezmejnega točenja. Čakalne vrste pred Petrolovimi črpalkami so bile realnost.
Inflacija in gospodarstvo: Višje cene goriva se prenesejo na prevoz, hrano, ogrevanje. Za povprečnega Slovenca to pomeni nekaj deset evrov več na mesec – za podjetja pa stotine tisočev.
Kaj pa zdaj?
Evropa je v tem trenutku veliko bolj varna kot Kitajska ali Indija. Naša odvisnost je majhna, zaloge so solidne, ZDA pa so pripravljene sprostiti strateške rezerve. A dokler Hormuz ni v celoti odprt in dokler ni jasno, da bo premirje zdržalo, bo cena ostala visoka.
To ni panika. To je realnost globalnega trga.
Slovenci, ki smo že preživeli energetsko krizo 2022, vemo: najboljša obramba je manjša poraba, več električnih avtov in domača energija. Ampak dokler bomo vozili po bencinu in dizlu, bomo še naprej plačevali račun za to, kar se dogaja 6000 kilometrov stran – tudi če gre za “samo 3 %”.