Srečko Katanec, ki je od leta 2021 vodil uzbekistansko izbrano vrsto, je odstopil s svojega položaja. Nogometna zveza Uzbekistana (UFA) je sporočila, da je razlog za njegovo odločitev slabo zdravstveno stanje, zaradi katerega ne more več profesionalno opravljati svojih nalog. Novico so pospremili s sporočilom: “Hvala, gospod.”
V svojem slovesnem nagovoru je Katanec izrazil globoko obžalovanje, da ne more več delovati v polni meri. Zahvalil se je zvezi za podporo in izjemno sodelovanje ter reprezentanci zaželel veliko uspeha v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026. Nogometna zveza Uzbekistana mu je izrekla priznanje za njegov prispevek k razvoju reprezentance in mu zaželela popolno okrevanje.
Iz Uzbekistana prihajajo skrb vzbujajoče govorice. Uzbekistanski mediji, med njimi tudi championat.asia, pa poročajo, da se 61-letni Slovenec zadnja leta bori z rakom. Že pred tem je bilo znano, da je Katanec zaradi zdravstvenih težav izpustil reprezentančne priprave v Dohi. Po navedbah uzbekistanskih medijev, vključno s championat.asia, se 61-letni trener zadnja leta bori z rakom. Na novinarski konferenci lani junija je odkrito spregovoril o svojem zdravju:
“Dolgo bi trajalo, da bi povedal vse o svojem zdravju. Nisem pravočasno poslušal svojega telesa. Prestal sem veliko operacij, zdaj me čaka okrevanje. Človek na svoje zdravje pomisli šele takrat, ko zboli. Trenutno je stanje dobro,” je takrat dejal Katanec
Naš Srečko, drži se!
Impresivna kariera na igrišču in ob njem
Katanec ima za seboj izjemno igralsko in trenersko kariero. Za reprezentanco nekdanje Jugoslavije je med letoma 1983 in 1990 na 31 tekmah dosegel pet golov, bil pa je tudi del ekipe, ki je leta 1984 osvojila bron na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Za Slovenijo je zbral pet nastopov. Kot trener je slovensko reprezentanco v dveh mandatih (1998–2002 in 2013–2017) popeljal na evropsko prvenstvo (2000) in svetovno prvenstvo (2002).
Poleg Slovenije je vodil tudi reprezentance Makedonije (2006–2009), Združenih arabskih emiratov (2009–2011), Iraka (2018–2021) in nazadnje Uzbekistana, ki ga je uspešno vodil od leta 2021. Zaradi svojih dosežkov je postal tudi član slovenskega Hrama športnih junakov.
Katančev odhod pomeni konec še enega pomembnega poglavja v njegovi trenerski karieri, a za seboj pušča bogato zapuščino in globok vtis tako v slovenskem kot tudi mednarodnem nogometu.