Ne za minuto, ne za uro — obstal je za cel dan. metaforično. Resnično. Mesto je utihnilo. Zastave so visele na pol droga s črnim trakom. Gostinski lokali so bili zaprti. Ulice, ki bi ob popoldnevih vrele od vsakdanjega življenja, so bile polne ljudi — a skoraj brez besed.

Na tisoče jih je prišlo pospremit 19-letnega Luko Milovca na njegovo zadnjo pot. V rokah so nosili bele vrtnice in sveče. Mnogi so jokali. Drugi so nemo gledali proti cerkvi. Mesto je žalovalo tako, kot žaluje le takrat, ko izgubi nekoga, ki bi moral živeti še desetletja.
Pokop je potekal na mestnem pokopališču Sveti Ivan. Pred tem je v Srednji šoli Ivana Meštrovića, ki jo je Luka obiskoval, potekala komemoracija. Na prošnjo družine medijev ni bilo — ni fotografov, ni kamer. Samo ljudje in bolečina.
Razredničarka Ivana Grabić Marin je v solzah izrekla besede, ki so pretresle vse prisotne: »Sokol moj, poleti visoko, varuj nas vse od zgoraj, lahka ti hrvaška zemlja.« Po teh besedah je med zbranimi zavladala tišina, kakršne v tej šoli še ni bilo.
Ravnatelj šole Hrvoje Pekas je povedal, da so otroci »prestrašeni in žalostni«, ter napovedal prihod psihologov. »Vsi skupaj kot družba moramo storiti vse, da se to ne ponovi in da nobeno otrok v Hrvaški tega nikoli več ne doživi,« je dejal.
Lukov lik so opisali vsi, ki so ga poznali — z istimi besedami. Njegova inštruktorica vožnje Andrijana Cigić iz avto šole Drniš je za hrvaški portal 24sata povedala: »Bil je čudovit otrok, prekrasen mladenič v vsakem pogledu. Vljuden, spoštljiv, kultiviran, pameten, urejen… Ni nikoli zamudil dogovorjene ure.« Lukov vozniški izpit? Opravil ga je v prvem poskusu.
Župan mesta Tomislav Dželalija je dejal: »Neprijetno se je počutiti, da se je v mestu zgodil umor, ker je Drniš mirno mesto, kjer nikoli ni bilo takšnih črnih scenarijev.« Nato je dodal stavek, ki je povzel bolečino vseh: »Luka bi naslednjo nedeljo v obleki plesal na svoji maturantski zabavi.« Namesto tega ga bo mama, kot je odločila sama, v tej isti obleki pokopala.

Tistega sobotnega večera, 16. maja ob 23. uri, je Luka dostavljal hrano. Navaden večer. Navadno delo. Prinesel je naročen obrok na dom 50-letnega Kristijana Aleksića — moškega, ki ga je, po navedbah tožilstva, vnaprej nameraval ubiti. Ko je Luka predal pošiljko, je Aleksić brez kakršnega koli povoda iz strelnega orožja, ki ga je po vsej verjetnosti sam izdelal, ustrelil mladeniča. Luka je umrl na kraju zločina.
Aleksić ima za sabo obsodbo za umor. Leta 2023 mu je bilo pri hiši najdeno ilegalno orožje — a dve leti in pol pozneje ni bilo razpisanega niti enega naroka. Prav ta zamuda je tisto, kar danes razjeda Hrvaško.



Županijsko državno tožilstvo v Šibeniku je po večurnem zasliševanju, med katerim se je Aleksić aktivno branil, odredilo preiskovalni pripor — po treh osnovah: nevarnost bega, nevarnost ponovitve kaznivega dejanja in nevarnost oviranja preiskave. Grozi mu do 40 let zapora.
Ob dvanajstih je pred šibenskim sodiščem začel protest »19 minut tišine za Luko«. Ni bilo glasbe. Ni bilo govorov. Samo množica mladih, ki je stala. Podobni protesti so se v istem trenutku odvijali v Zadru, Varaždinu in drugod po Hrvaški.
»Mladi Šibenika stojijo ob Drnišu, stojijo ob Luki in danes jasno govorijo — dovolj je bilo tišine in zanemarjanja,« je poročala novinarka HRT-a.
Luka Milovac pred 8 leti.
Hrvaški sabor je Luki namenil minuto tišine. Predsednik sabora Gordan Jandroković je dejal: »To je resnično tragičen dogodek, v katerem je mlad človek izgubil življenje v groznih okoliščinah.« Premier Andrej Plenković je umor obsodil in napovedal inšpekcijski nadzor nad sodiščem in tožilstvom v Šibeniku. Glavni državni tožilec Ivan Turudić je priznal, da so bile pri šibenskem tožilstvu že leta 2024 ugotovljene nepravilnosti — in da prav zato na čelu tožilstva ni več istih ljudi.
Poslanec Igor Peternel pa je bil neposreden: »To ni izolirana napaka v sistemu — to je dokaz, da sistem sploh ne obstaja.«
Včeraj v Drnišu ni prevladovala jeza. Prevladovala je žalost.
Žalost staršev, ki so izgubili sina. Žalost sošolcev, ki so izgubili del svoje mladosti. In žalost mesta, ki je izgubilo enega svojih fantov — fanta, ki bi moral čez teden dni plesati na maturantskem plesu.
Luka Milovac je imel 19 let. Tišina, ki je spremljala njegovo zadnjo pot, je povedala več kot tisoč besed.
