Navijaška skupina Delije Sever je ob obletnici čaščenja tega svetnika razvila impresivno tifo z likom svetnika in transparentom z napisom »Neka naša vera vodi do pobede« (Naj nas naša vera vodi do zmage).
UEFA je to dejanje uradno opredelila kot »prenašanje sporočila, ki ni primerno za športni dogodek« ter da »škodi ugledu nogometa in same UEFA«.
Evropska nogometna zveza (UEFA) pa je Crveni zvezdi izrekla kazen v višini 95.500 evrov zaradi dogodkov na povratni tekmi play-offa Lige Evrope proti francoskemu Lilu, ki je bila odigrana 26. februarja 2026 na stadionu Rajko Mitić v Beogradu.
Največji del kazni – kar 40.000 evrov – je Zvezda prejela zaradi velike navijaške koreografije na severni tribuni, na kateri je bil upodobljen Sveti Simeon, utemeljitelj srbske srednjeveške države in eden najpomembnejših svetnikov Srbske pravoslavne cerkve.
Preostali del kazni je povezan s standardnimi prekrški navijačev: 17.000 evrov za uporabo pirotehnike, 10.500 evrov za metanje predmetov na igrišče in 28.000 evrov zaradi blokiranih prehodov na tribinah.
Odločitev UEFA je v Srbiji in širši pravoslavni javnosti sprožila val nezadovoljstva in obtožb o dvojnih merilih. Medtem ko evropska krovna organizacija strogo kaznuje verska in nacionalna simbolna sporočila, ki izhajajo iz krščanske tradicije, so v preteklosti podobni ali celo provokativni izrazi drugih skupin (vključno z LGBTQ+ tematikami v nogometu) pogosto ostali brez resnih posledic ali pa so bili celo spodbujani v imenu »vključenosti«.
Vprašanje, ki se postavlja samo od sebe, je: ali je izražanje krščanske vere in evropske kulturne identitete – ki jo Sveti Simeon simbolizira kot temelj srbske in širše balkanske zgodovine – res »neprimerno« za nogometni stadion? Ali pa gre za sistematično zatiranje tradicionalne evropske identitete pod krinko »nevtralnosti«?
Crvena zvezda se je v preteklosti že večkrat znašla pod drobnogledom UEFA zaradi navijaških izrazov, a ta kazen izstopa po tem, da je bila usmerjena predvsem proti versko-kulturnemu izrazu, ki ni vseboval sovraštva, rasizma ali politične provokacije, temveč zgolj spodbudno sporočilo vere v zmago.
Odločitev prihaja v času, ko se v Evropi vse pogosteje razpravlja o tem, kaj je dovoljeno in kaj ne na športnih prizoriščih. Medtem ko se nekatere ideološke agende aktivno promovirajo, se tradicionalne vrednote in simboli starega kontinenta – vključno s krščanskim izročilom – vse pogosteje postavljajo na zatožno klop.
Ali je to res zaščita »vrednot« evropskega nogometa ali pa subtilno preganjanje tistega dela evropske identitete, ki se ne uklanja sodobnim trendom? Odgovor prepuščamo bralcem.