Le nekaj ur loči noč čarovnic od dneva reformacije, praznika, ki ima prav v Sloveniji posebno zgodovinsko težo. Toda medtem ko se 31. oktobra spominjamo reformacije, Primoža Trubarja, začetkov slovenskega knjižnega jezika in pomembnega dela naše kulturne ter verske dediščine, so zadnja leta ulice, lokali in prireditveni prostori vse bolj polni buč, okostnjakov, krvi, čarovnic in grozljivih mask.
Prav to je zmotilo evangeličansko duhovnico Jano Kerčmar, ki je pred nočjo čarovnic na Facebooku objavila zelo neposreden zapis.
»A se že veselite, dragi moji, tega, za nas tujega in nekrščanskega ‘praznika’ satana, krvi in smrti?« je vprašala svoje sledilce.
»To ni naše, slovansko in krščansko«
Kerčmarjeva ne skriva, da jo moti predvsem to, kako hitro smo sprejeli praznovanje, za katero meni, da nima veliko skupnega z našo kulturno in krščansko tradicijo.
»Privlečeno praznovanje in čaščenje onega ‘rogatega’ ni naše, slovansko in krščansko,« je zapisala.
Ob tem je opozorila tudi na komercialno plat praznika. Zaveda se, da dogodki pomenijo obisk, zabavo in zaslužek, vendar se sprašuje, ali res ni mogoče ljudi pritegniti tudi z drugačnimi vsebinami.
Posebej jo skrbi vključevanje otrok.
Po njenem mnenju jih odrasli vabijo na dogodke, kjer se oblačijo v krvave in grozljive maske, vse skupaj pa je predstavljeno kot nedolžna zabava.
»Kakšni naj zrastejo, če jim že od malega starejši ‘servirajo’ prizore in udeležbe na takšnih nebodigatreba prireditvah?« se sprašuje.
Zakaj ravno na predvečer reformacije?
Njena kritika ima v Prekmurju še dodatno razsežnost.
Več o tej temi
Kerčmarjeva opozarja, da se podobne prireditve pripravljajo tudi v evangeličanskih vaseh, in to prav na večer pred dnevom reformacije.
Ta kontrast jo očitno najbolj boli.
Evangeličani bodo namreč že naslednje jutro praznovali reformacijo – dogodek, ki je močno zaznamoval tudi slovenski narod, njegov jezik in kulturo.
»Nikoli se nisem takih prireditev udeležila. Ne pri Gradu, od koder so to ‘praznovanje’ preselili oziroma so ga sprejeli tukajšnji Lutrovi nasledniki, ki bomo takoj zjutraj po tej noči praznovali reformacijo!« je zapisala.
Nagovorila tudi gasilce in vaščane
Duhovnica se je neposredno obrnila tudi na organizatorje podobnih dogodkov.
»Dragi gasilci, vaščani, ljudje! Mislite si, da bo vaš zaslužek dober in human? Veliko je drugih, bolj ‘naših’ prireditev za to!«
Po njenem mnenju bi bilo vredno razmisliti, ali potrebujemo še več podob nasilja, krvi in groze v času, ko so otroci takšnim podobam že sicer pogosto izpostavljeni prek filmov, risank, družbenih omrežij in resničnih dogodkov.
Kerčmarjeva pri tem ne skriva, da pričakuje kritike.
ZGODOVINAZakaj se noč čarovnic in dan reformacije prekrivata prav 31. oktobra?
Ozadje: Noč čarovnic izvira iz starodavnega keltskega praznika Samhain, ki je zaznamoval konec žetve. Z pokristjanjevanjem se je prepletel z predvečerom dneva vseh svetih. Martin Luther pa je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu pribil svojih 95 tez, s čimer se je začela reformacija. Dva vsebinsko povsem različna zgodovinska procesa sta se tako znašla na isti koledarski datum.
Druga plat: Zagovorniki sodobne noči čarovnic opozarjajo, da gre pri praznovanju predvsem za neobvezno večerno zabavu, sprostitev ter priložnost za medgeneracijsko druženje. Za večino udeležencev maskiranje nima nikakršnega verskega ali okultnega pomena, temveč predstavlja zgolj odmik od vsakodnevne rutine in komercialno ponudbo v jesenskih dneh.
Misel: Kultura se ne izprazni takrat, ko vstopijo tuji običaji, ampak ko skupnost pozabi na globino in pomen lastnih izročil.
Razlaga poveže članek s širšim ozadjem dogodka · AI pomočnik uredništva.
Zapisala je, da se zaveda, da jo bodo nekateri označili za nenapredno žensko, ki nasprotuje sodobnim navadam. Toda poudarja, da med ljudmi v Pomurju živi že približno pol stoletja in ji zato ni vseeno, »kako tukaj živimo, kaj so naše prioritete in naše verovanje«.
»Nova reformacija je potrebna v naših glavah in srcih«
Najmočnejše sporočilo svojega zapisa je prihranila za konec.
»NOVA REFORMACIJA je potrebna v naših glavah in srcih!!!«
Preberi tudi
Kljub ostrim besedam pa svojega zapisa ni končala z obsodbo ljudi, ki bodo noč čarovnic praznovali.
Nasprotno.
Vsem je zaželela mir in dobro, ne glede na to, kako se bodo odločili in kaj bodo praznovali.
In morda je prav tukaj vprašanje, ki presega samo buče, maske in en večer v letu.
GLOBLJEKakšen vpliv ima komercializacija praznikov na lokalno skupnost v Prekmurju?
Širši okvir: V manjših okoljih so lokalna gasilska in vaška društva pogosto odvisna od prihodkov z javnih dogodkov. Noč čarovnic ponuja hiter komercialni uspeh in dober obisk, medtem ko tradicionalni ali duhovni prazniki zahtevajo več vsebinskega truda in nagovarjajo ožji krog ljudi. Zato prihaja do trka med kratkoročnim ekonomskim interesom in ohranjanjem lokalne kulturne identitete.
Kaj to pomeni: Opozorilo evangeličanske duhovnice odpira vprašanje odgovornosti odraslih pri izbiri vsebin za otroke. V času visoke izpostavljenosti nasilju na spletu in v medijih se poraja dvom, ali z uvoženimi grozljivimi kulisami krepimo prave vrednote ali pa le pasivno prevzemamo potrošniške vzorce, ki nimajo korenin v domačem okolju.
Razlaga poveže članek s širšim ozadjem dogodka · AI pomočnik uredništva.
Noč čarovnic danes mnogi doživljajo predvsem kot družabno zabavo, maskiranje in priložnost za druženje. Drugi pa v njej vidijo nekaj, kar je naši krščanski kulturi tuje, ter opozarjajo, da ob množičnem sprejemanju novih običajev vedno manj poznamo lastne.
V Sloveniji je kontrast še posebej zanimiv: 31. oktober je pri nas dan reformacije, praznik dediščine, ki je Slovencem dala tudi prve knjige v slovenskem jeziku.
Zato vprašanje Kerčmarjeve ni samo, ali imamo radi maske in buče.
Vprašanje je tudi: ali še vemo, kaj praznujemo mi – in zakaj?
Povzemi mi članek
- Evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar je na Facebooku ostro kritizirala praznovanje noči čarovnic ter ga označila za tuj, uvožen in komercializiran pojav.
- Kerčmarjeva opozarja, da se prireditve z grozljivimi in krvavimi maskami odvijajo prav na večer pred dnevom reformacije, ki je za evangeličane in Slovenijo ključen praznik.
- Lokalna društva in organizatorje poziva k premisleku o vsebini zabav ter poudarja, da je namesto tuje komercializacije potrebna »nova reformacija v glavah in srcih«.
Povzetek je sestavljen iz tega članka · AI pomočnik uredništva.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost