Njena trenutna neto plača znaša približno štiri tisoč evrov, a kot pravi predsednica Nataša Pirc Musar, težava ni v sami višini, temveč v nelogičnem sistemu plač, ki po njenem mnenju spodbuja negativno selekcijo.
@slovenianbusinessclub Negativna selekcija v politiki in nerazumna “razdelitev” plač med funkcionarji. Tudi to je ena od tem, o katerih sta govorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in @gregorsvet #politika ♬ original sound – SBC – Slovenian Business Club
V pogovoru za podkast Kluba slovenskih podjetnikov je opozorila na nesorazmerja: »Sem zadovoljna s svojo plačo, nisem pa zadovoljna s plačnimi razmerji med tistimi, ki opravljamo najvišje funkcije, in tistimi, ki so pod nami,« je dejala.
Dodala je, da je po višini plače komaj na 1.745. mestu v državi. »Pred menoj in predsednikom vlade so denimo še načelnik Generalštaba, predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča. To se mi ne zdi prav,« je izjavila.
»Nekdo z nižjim položajem ima lahko pet tisoč evrov neto plače, kar ni smiselno. To bi bilo treba popraviti, ugrizniti v kislo jabolko,« je dodala.
Po trenutno znanih podatkih se bo njena plača do leta 2028 dvignila za 45 odstotkov, s 6.087 evrov bruto na 8.821 evrov bruto.
Pirc Musarjeva je izpostavila tudi, da nizke plače na najvišjih položajih negativno vplivajo na kakovost kadra: »Z nizkimi plačami delamo negativno selekcijo. Dober gospodarstvenik s 10.000 evri neto ne bo šel na ministrsko mesto za 3.500 evrov.«
Po njenem mnenju ima Slovenija izvrstne strokovnjake, a jih nesorazmerja odvračajo od političnih funkcij. »Tako izgubljamo priložnost, da bi imeli kompetentnejše in bolj motivirane ljudi na pomembnih mestih,« je zaključil
-
Načelnik Generalštaba vodi celoten obrambni sistem, kar vključuje operativno pripravljenost vojske, krizno upravljanje in pogosto 24/7 razpoložljivost. Plača je pogosto usklajena z odgovornostjo in specializacijo.
-
Predsednik ustavnega sodišča vodi najvišjo sodno instanco za varstvo ustave. V pravosodju velja sistem ločenih in pogosto višjih plačnih razredov, ki naj bi zagotavljali neodvisnost sodstva.
Predsednik države je po funkciji simbolno in politično najvišji predstavnik države. Čeprav so njegove izvršilne pristojnosti omejene, gre za osebo, ki predstavlja suverenost države. Ni pa “glavni” v državi. Je služabnik v službi državljanov in je plačan po doprinosu kvalitete življenja državljanov. Ne pa po nazivu.
Javnost: »Naj živi z minimalcem!«
Objava predsedničine izjave o nizki plači je na družbenih omrežjih sprožila val ogorčenja. Mnogi uporabniki menijo, da je njena plača še vedno previsoka glede na realnost v državi.
»Naj živi z 500 evri na mesec. Pa da jo vidimo. Mi pa ko nimamo nič, pomagamo lačnim,« je zapisala ena izmed komentatork.
Drugi dodajajo, da ima preprosto preveč:
»Če ima premalo, naj gre nazaj v odvetniške vode,« in »Še to je preveč.«
Pogosto se je pojavljalo tudi sporočilo, naj se plače drugih ne znižujejo, ampak naj si sama zasluži več z rezultati:
»Nenasitneži, gledajo samo nase. Naj pogledajo delavce in upokojence.«
V komentarjih pa ni manjkalo niti ostre ironije:
»Naj vsem 1744 ljudem z višjo plačo znižajo plačo, da bo ona na prvem mestu.«
Ob vsem tem se zdi jasno: velika večina javnosti ne vidi potrebe po višjih plačah za politični vrh, temveč po večji skrbi za najšibkejše in bolj poštenem sistemu nagrajevanja.
Kaj pa vi pravite?