Slovenski ravnatelji že dolgo opozarjajo, da sedanji sistem poudarja število ocen namesto resničnega znanja. To vodi v kampanjsko učenje in pomnjenje na pamet, ne pa v razumevanje snovi.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zato pripravlja nov Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, o katerem se bo javna razprava začela ta teden. Pravilnik naj bi bil sprejet do konca septembra.
Preverjanje ni isto kot ocenjevanje
Minister Vinko Logaj poudarja, da se je v praksi uveljavila zmeda: “V ponedeljek imamo test brez ocene, v sredo pa podoben test z oceno. To ni pravi namen preverjanja.”
Novi pravilnik zato predvideva, da bo:
-
preverjanje služilo kot povratna informacija učencem in učiteljem o napredku,
-
ocenjevanje pa bo jasen zaključek učnega procesa in merjenje doseženih standardov znanja.
Tudi Jasna Rojc, direktorica Zavoda za šolstvo, dodaja: “Če se učenec na neki točki izgubi in ne sledi več, učenje ne bo uspešno. Preverjanje je bistveno širše – gre za spremljanje procesa učenja.”
Kako bo to videti v praksi?
Doslej:
-
preverjanje in ocenjevanje sta bila pomešana,
-
učenci so pisali ogromno testov, nekateri so šteli, drugi ne,
-
učitelji so morali zbrati predpisano število pisnih in ustnih ocen,
-
učenci so se učili za oceno, ne za znanje.
Po novem:
-
Preverjanje znanja
-
Učitelj sproti preverja razumevanje snovi (kviz, pogovor, naloga).
-
To ne vpliva na oceno, ampak učencu in učitelju pokaže, kje so težave.
-
-
Ocenjevanje znanja
-
Sledi ob zaključku učne enote.
-
Rezultat je ocena, ki pokaže dosežene standarde znanja.
-
-
Manj ocen, več kakovosti
-
Učitelji ne bodo več zavezani k številu ocen, zato bodo lahko ocenjevali bolj celostno.
-
Upošteval se bo tudi trud in napredek učenca.
-
Primer iz prakse (npr. matematika):
-
Učenec reši kratek kviz pri uri – učitelj mu pove, kaj še ni jasno (preverjanje).
-
Čez dva tedna piše zaključni test sklopa – ta šteje v redovalnico (ocenjevanje).
-
Če učenec sproti pokaže trud, bo to učitelj lahko upošteval pri končni oceni.
Manj kampanjskega učenja, več znanja
Veliko ravnateljev pozdravlja spremembe, saj naj bi prinesle konec “kampanjskemu nabiranju ocen”. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava v Celju, pravi: “Če učitelj pri otroku vidi trud in poglobljeno delo, bi to moral upoštevati pri oceni. Tako bo otrok vedel, da se mu prizadevanje izplača.”