Slovenija je nedavno vključila partizanske pesmi v register nesnovne kulturne dediščine, s čimer je poudarila njihov zgodovinski in kulturni pomen. Ta poteza potrjuje dolgoletno priznavanje vpliva, ki so ga partizanske pesmi imele med in po drugi svetovni vojni.
Partizanske pesmi so se prvič pojavile med drugo svetovno vojno, ko so partizanski borci, pogosto del kulturnih in gledaliških skupin, uporabljali pesmi kot sredstvo boja in izražanja nacionalne zavesti. Te pesmi so bile prvotno izvedene na kulturnih prireditvah znotraj partizanskih enot in na osvobojenih območjih.
Ministrstvo za kulturo Slovenije je sporočilo, da so partizanske pesmi izhajale iz ljudskih bojnih pesmi, ki so jih borci uporabljali kot vir motivacije in enotnosti. Po vojni so te pesmi postale temelj državne glasbene produkcije in so bile vključene v uradne šolske programe.
Iniciativa za vpis partizanskih pesmi v register je prišla s strani Partizanskega zbora, združenja, ki deluje v Ljubljani. Cilj te iniciative je bil zagotoviti ohranitev teh kulturnih izrazov za prihodnje generacije. V register je bilo vključenih približno sto pesmi, kar priznava njihov neprecenljiv doprinos k slovenski kulturni identiteti.
Po letu 1991, ko so partizanske pesmi prešle v bolj neformalne sfere izvajanja, so v zadnjih letih doživele ponovno odkritje. Govori in pevske skupine so znova prepoznali njihov kulturni in zgodovinski pomen.
Z vpisom partizanskih pesmi v register Slovenija ohranja dragoceno zgodovinsko in kulturno dediščino ter poudarja pomembnost spominjanja na preteklost za boljše razumevanje sedanjosti in prihodnosti.
Povzeto po: NaDlani