Levi pol v državnem zboru ni sprejel poraza. Gibanje Svoboda je uradno vložilo ustavno pritožbo zoper sklep o izvolitvi Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora ter pobudo za oceno ustavnosti poslovnika DZ.
Odločitev so v stranki potrdili po razkritju STA, da je bilo na petkovem tajnem glasovanju o predsedniku DZ del glasovnic v podporo Stevanoviću označenih. Prepoznati je bilo tri različne oznake: krogce, pike in zvezdice. Primerjava števila označenih glasovnic nakazuje, da so jih najverjetneje uporabljali poslanci iz vrst NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice.

V Svobodi trdijo, da gre za nedopusten poseg v svobodo poslanskega mandata in kršitev tajnosti glasovanja, ki je ustavno zaščitena. Po njihovem mnenju takšno označevanje omogoča nadzor nad tem, kako je kdo glasoval, in predstavlja pritisk na poslance. Izvršni odbor stranke je že prejšnji teden ocenil, da je bila s tem kršena ustavna pravica, hkrati pa so napovedali tudi spremembe poslovnika DZ, ki bi podobne prakse onemogočile.
Stevanović je bil izvoljen z 48 glasovi za in 29 proti. Glasovnice so prevzeli vsi razen poslancev Levice, Vesne in SD, ki so protestno ostali brez njih. Sam Stevanović je označevanje glasovnic označil za neprimerno, a ne za kršitev, ki bi razveljavila glasovanje. Napovedal je, da bo poslance pred naslednjimi tajnimi glasovanji pozval, naj glasovnic ne označujejo, in podprl morebitne spremembe poslovnika.
Danes je na tajnem glasovanju o podpredsednikih DZ Stevanović poročal o dveh porisanih glasovnicah – ena z igrico tri v vrsto, druga s petokrako zvezdo. Pred glasovanjem je poslance že prosil, naj se takšnih stvari ne lotevajo.
Svoboda zdaj s pritožbo na Ustavno sodišče skuša izpodbijati ne le sam sklep o Stevanovićevi izvolitvi, temveč tudi pravila poslovnika, ki po njihovem mnenju ne ščitijo dovolj tajnosti glasovanja. Razloge za pritožbo naj bi podrobneje predstavili na popoldanski izjavi za javnost.
Ta poteza jasno kaže, da se leva stran po nepričakovani izvolitvi Stevanovića – ki je prišel s podporo desnega pola – ne namerava kar tako umiriti. Vprašanje je, ali bo ustavna pritožba imela realne možnosti za uspeh in ali bo prispevala k dejanskim spremembam v delovanju parlamenta ali pa gre predvsem za politično sporočilo in pritisk na novo vodstvo DZ.
