DOBRUNJE PRI LJUBLJANI – Pretresljiva zgodba o domnevni spolni zlorabi kobile, ki je v začetku tedna pretresla Slovenijo, dobiva novo, še bolj zaskrbljujoče poglavje. Po objavi delov varnostnega posnetka, ki ga je na družbenih omrežjih delil vplivnež Aleksander Repić (znan kot Nepridiprav), naj bi se isti moški danes zjutraj ponovno pojavil v istem hlevu.
Repić je na Facebooku razkril, da ga je okoli 8.15 zjutraj poklical lastnik štale. Ta ima v objektu nameščen alarmni sistem, ki ga prek telefona opozori na vsako gibanje. Alarm se je sprožil, lastnik pa je takoj reagiral.
Ko je prispel, osebe že ni bilo več. Po njegovih besedah naj bi šlo za isto osebo, ki je vidna na predhodno objavljenem posnetku – prepoznal naj bi jo po videzu, oblačilih in gibanju.
Posnetek, ki je sprožil val ogorčenja po vsej državi, je nastal v enem od gospodarskih objektov v okolici Dobrunj pri Ljubljani. Repić je poudaril, da je prejel skoraj enourni originalni material, a objavil le izseke, na katerih je mogoče osebo prepoznati po videzu, oblačilih, obutvi in predmetih, brez najbolj nazornih prizorov.
Njegova objava je med ljudmi sprožila močno ogorčenje, žalost in pozive k ukrepanju.
Lastnik prepoznal isto osebo
Po Repićevih navedbah se je moški hitro umaknil, še preden bi ga lahko kdo zadržal. Ta nova informacija je dogajanje dodatno zaostrila.
Javnost se sprašuje, kako je mogoče, da oseba, osumljena tako hudega dejanja, po medijski izpostavljenosti in prvi prijavi še vedno prosto prihaja na isto lokacijo.
Primer je že v rokah policije, ki preiskuje domnevno kaznivo dejanje. Repić je že prej poudaril, da gre za dejanje, ki ga družba ne sme spregledati, saj se žival ne more braniti sama.
Kljub temu velja domneva nedolžnosti – uradne institucije doslej niso objavile informacij o morebitni pravnomočni krivdi.
Zakaj ni strožjih ukrepov?
Vprašanje, ki danes najbolj odmeva, je učinkovitost ukrepanja pristojnih organov. Policija lahko osebo pridrži le ob izpolnjenih zakonskih pogojih (nevarnost ponovitve, vplivanje na priče, uničenje dokazov ali pobeg). Za daljši pripor je potrebna odločitev sodišča na predlog tožilstva.
V takšnih primerih sodelujejo tudi veterinarska inšpekcija in druge službe, ki preverjajo stanje živali in pogoje v hlevu.
Javnost vse glasneje zahteva jasne odgovore: Ali je bila kobila ustrezno zaščitena? Kakšni ukrepi so bili izvedeni po prvi prijavi? Ali obstaja nevarnost ponovitve?
Mnogi opozarjajo, da morajo biti postopki pri tako občutljivih zadevah hitrejši in bolj usklajeni.
Aleksander Repić je pozval, da morebitne informacije o identiteti moškega ne končajo v javnih komentarjih ali spletnih linčih, temveč se posredujejo neposredno policiji. Sam identitete ne razkriva in ne potrjuje.
Ta primer znova odpira širšo razpravo o zaščiti živali v Sloveniji, učinkovitosti institucij in družbeni nestrpnosti do takšnih ekstremnih dejanj.
Do zaključka uradne preiskave velja previdnost in ločevanje med navedbami, dokazi in domnevami.
NEKAJ SMO ŠE IZBRSKALI:
POVEZAVO ŠE UGOTAVLJAMO.