20.stoletje je zaznamovalo obdobje intenzivnih konfliktov med velesilami, vključno z dvema svetovnima vojnama, ki sta povzročili smrt milijonov in hladno vojno, ki je vplivala na vse od mednarodnih odnosov do športnih dogodkov. Ob prehodu v 21. stoletje smo morda mislili, da je grožnja tretje svetovne vojne le bled spomin, vendar se je izkazalo, da smo bili precej naivni.
Nedavna dogajanja so ponovno poudarila tveganja, ki so bila značilna za prejšnje stoletje. Ruski vojaški poseg v Ukrajini in pogosti preleti bombnikov, okrašenih z rdečimi zvezdami, so povzročili, da je Nato dosegel najvišjo stopnjo pripravljenosti od 80. let 20. stoletja. V pacifiški regiji pa priča močnemu rivalstvu med ZDA in Kitajsko, ki se kaže v obsežni oboroževalni tekmi. Kitajska je v zadnjih letih izjemno povečala svoj vojaški arzenal, gradila vojaške ladje in letala v večjem obsegu kot katerakoli druga država, medtem ko ZDA intenzivno vlagajo v razvoj nove generacije vojaških tehnologij. V središču napetosti v Pacifiku je Tajvan, ki bi lahko postal naslednje žarišče konflikta, če bi Kitajska posegla po vojaški sili.
Zaskrbljenost, da bi se trenutna hladna vojna 21. stoletja med Kitajsko in njenim partnerjem Rusijo lahko hitro preobrazila v dejansko, vročo vojno, je vse bolj prisotna. Nekateri menijo, da se je tretja svetovna vojna v resnici začela že z izbruhom konflikta v Ukrajini.
Od konca druge svetovne vojne leta 1945 je mednarodna skupnost uspešno preprečevala oborožene spopade med velesilami in zviševala ceno neupravičene agresije. Vendar je Rusija s svojim nedavnim dejanjem v Ukrajini ta sistem močno zamajala, kar je svet obrnilo na glavo. Pojav velike vojne, kot je tretja svetovna, ni več zgolj teoretična možnost, ampak postaja vse bolj verjeten scenarij, ki bo vplival na našo sedanjost in prihodnost.
Države po vsem svetu, zlasti v Evropi, se že intenzivno ukvarjajo s preoblikovanjem svoje zunanje politike, kar je šele začetek širših sprememb. Vsaka vlada pozorno spremlja razvoj dogodkov v Ukrajini in učinkovitost globalnega odziva na Rusijo, da bi ocenila, ali je mogoče preprečiti nadaljnje stopnjevanje. Te spremembe v mednarodni politiki in percepciji pomenijo velik premik v načinu, kako posamezniki dojemamo svet, v katerem živimo.
Ali smo priča koncu obstoječega svetovnega reda in vstopu v novo dobo konfliktov med velesilami, je vprašanje, ki vznemirja mednarodno skupnost. Dogodki zadnjih let kažejo na potencialno redefinicijo globalnih odnosov in možnost, da že živimo v začetnih fazah širšega konflikta, ki bi lahko eskaliral v tretjo svetovno vojno.
Zanimivo je, kako različni viri, vključno z znanstveniki in ustvarjalci vsebin na platformah kot je YouTube, razpravljajo in pripravljajo scenarije o velikih geopolitičnih konfliktih. Včasih ti scenariji, kot je tisti, ki ga je predstavil YouTube kanal “Infographic Show” leta 2019, ponudijo presenetljivo predvidevanja, ki se zdijo skoraj preroška glede na kasnejše dogodke.
Scenarij, ki ga je ta kanal objavil, podaja podrobno vizualizacijo poteka morebitne tretje svetovne vojne, ki izbruhne marca 2022, sprožena zaradi ukrajinske krize. Čeprav je to le eden od mnogih možnih izidov, ki ga ustvarjalci vsebin raziskujejo, takšne predstavitve odražajo širšo zaskrbljenost javnosti in strokovnjakov glede trenutnih mednarodnih napetosti.
Takšni infografični prikazi in scenariji pomagajo javnosti bolje razumeti kompleksnost mednarodnih odnosov in možne posledice konfliktov. Hkrati pa je pomembno, da takšne vsebine obravnavamo kritično in zavedajoč se, da so le ena od mnogih interpretacij prihodnjih dogodkov. V realnosti so mednarodni odnosi izredno zapleteni in nepredvidljivi, odzivi in odločitve svetovnih voditeljev pa lahko močno vplivajo na potek dogodkov.
Znanstvene simulacije globalnega jedrskega spopada običajno prikazujejo izjemno uničujoče posledice. V takih scenarijih, kot je morda prikazano v video simulaciji, se lahko pričakuje obsežno uničenje infrastrukture, množične civilne žrtve in dolgoročne ekološke katastrofe, ki bi lahko privedle do t.i. “nuklearne zime”. Nuklearna zima se nanaša na hipotetični učinek, pri katerem bi pepel in prah, dvignjen v atmosfero po eksplozijah, blokiral sončno svetlobo in drastično znižal globalne temperature, kar bi uničilo kmetijske cikle in povzročilo globalno lakoto.
Raziskave na tem področju, kot so tiste, ki jih izvaja organizacija Nuclear Darkness, opozarjajo, da bi celo relativno omejen jedrski spopad imel katastrofalne globalne posledice. Scenariji kažejo, da bi tudi jedrski spopad, v katerem bi bilo uporabljeno samo nekaj odstotkov svetovnega jedrskega arzenala, lahko povzročil smrt milijonov ljudi neposredno od eksplozij, požarov in sevanja, dolgoročne učinke pa bi čutil cel svet.
Znanstveni modeli in simulacije so ključni za razumevanje resnosti in obsega potencialnih posledic jedrskega spopada. Njihov primarni namen ni le prikazovanje katastrofalnih izidov, ampak tudi služenje kot opozorilo o potrebi po globalni jedrski razorožitvi in vzdrževanju miru. Ti modeli pomagajo ozavestiti tako politične voditelje kot javnost o kritični potrebi po preprečevanju takšnih scenarijev za zagotavljanje dolgoročne globalne varnosti.
Videi, ki obravnavajo tematiko kot je “Zakaj 3. svetovne vojne po vsej verjetnosti ne boste preživeli”, običajno uporabljajo dramatične, a realistične scenarije, da bi osvetlili potencialne posledice globalnega oboroženega konflikta, zlasti jedrskega. Ti scenariji pogosto vključujejo zaporedje dogodkov, kot so obsežni napadi, masivne evakuacije, kritično pomanjkanje osnovnih dobrin, izpad električne energije, radiacijska izpostavljenost in dolgotrajne zdravstvene posledice.