V sredo, 4. marca 2026, je NATO potrdil, da so v vzhodnem Sredozemskem morju sestrelili balistično raketo, ki so jo izstrelile iranske sile in je bila na poti proti turskemu zračnemu prostoru, je sporočilo tursko ministrstvo za obrambo. Raketa je po uradnih podatkih preletela iraški in sirijski zračni prostor, preden jo je protizračna obramba NATO zaznala kot grožnjo in jo nevtralizirala v zraku, še preden bi dosegla Turčijo. Po prvih informacijah ni bilo prijavljenih poškodb ali žrtev.
Incident se je zgodil na peti dan obsežne vojaške operacije ZDA in Izraela proti Iranu, kjer so ameriške in izraelske sile intenzivno napadale iranske cilje, vključno z balističnimi raketami in droni. Po podatkih ameriškega Centralnega poveljstva (Centcom) so sile še vedno “lovile” preostale mobilne lansirje iranskih balističnih raket, kar kaže na oslabljeno iransko zmogljivost za take napade. Kljub temu je Iran uspel izstreliti to raketo, ki je prečkala zračni prostor Iraka in Sirije, preden jo je prestregel NATO-ov sistem protizračne obrambe v vzhodnem Sredozemlju.
Tursko obrambno ministrstvo je v izjavi poudarilo, da je bila “balistična municija” uničena pravočasno s strani NATO-ovih elementov, nameščenih v regiji. Sistem vključuje ameriške ladje z Aegis sistemom iz baze v Roti v Španiji, kopensko mesto Aegis Ashore v Romuniji ter zgodnje opozorilni radar v Kureciku v Turčiji. Predsedniški komunikacijski direktor Turčije Burhanettin Duran je dodal, da je raketa ciljala na jugovzhodno provinco Hatay, kjer so našli ostanke.
NATO-ova tiskovna predstavnica Allison Hart je obsodila napad na Turčijo, članico zavezništva, in poudarila, da gre za nevarno eskalacijo v že napeti regiji. Incident označuje prvo neposredno vpletenost NATO v obrambo članice pred iranskim projektilom od začetka konflikta, kar sproža vprašanja o morebitni širitvi vojne. Turške oblasti so poudarile, da si država pridržuje pravico do odgovora na sovražna dejanja, hkrati pa pozivajo k previdnosti in preprečevanju dodatne eskalacije.
Strokovnjaki ocenjujejo dogodek kot zaskrbljujoč, saj gre za redko neposredno vmešavanje NATO obrambnih zmogljivosti v konflikt v regiji, ki je že geopolitično napeta. Po podatkih virov, kot so New York Times in Bloomberg, bi napad na Turčijo – ki deli 483 kilometersko mejo z Iranom – lahko sprožil člen 5 Severnoatlantske pogodbe, ki napad na eno članico šteje za napad na vse. Dogodek odpira vprašanja o geopolitičnih in varnostnih posledicah za širšo regijo Bližnjega vzhoda, saj vključuje neposredno posredovanje mednarodnih zaveznikov in povečuje tveganje za nadaljnje zaplete, če ne bo vzpostavljen učinkovit diplomatski nadzor.
Svet opazuje situacijo z zaskrbljenostjo, saj bi nadaljnje iranske provokacije lahko privedle do širše mobilizacije NATO sil v regiji, vključno z dodatnimi ameriškimi vojaškimi letali in ladjami.