Izraelski sogovornik razkriva srečanje z Janšo: vprašanja o vsebini spornih posnetkov in kontekstu ostajajo odprta

Po objavi na portalu Slovenia Spotlight, v kateri se je oglasil izraelski državljan in spregovoril o svojem srečanju s predsednikom SDS Janezom Janšo, se v slovenskem javnem prostoru sproža val vprašanj. Ne toliko zaradi samega srečanja – takšni stiki so v politiki običajni – temveč zaradi načina, kako je bila informacija predstavljena, in predvsem zaradi pomanjkanja preverljivih podrobnosti o vsebini pogovora ter morebitni povezavi s spornimi posnetki, ki so v zadnjih dneh močno zaznamovali predvolilno dogajanje.

Dopisnica TV Slovenija Karmen W. Švegl je v Odmevih prišla v stik s svetovalcem podjetja Black Cube Giora Eiland, ki naj bi bil eden od štirih Izraelcev, ki so se decembra 2025 mudili v Sloveniji in se domnevno sestali z Janezom Janšo. Eiland je za TV Slovenija izrecno poudaril, da Black Cube dela izključno za podjetja, ne za politične stranke. S tem je zanikal, da bi lahko bil naročnik slovenska opozicija, čeprav ni izključil možnosti, da gre za kakšno drugo podjetje. Ni želel potrditi, ni pa tudi zares zanikal, da je bil v Sloveniji in da se je s kom srečal.

Od drugih virov v Izraelu je Karmen W. Švegl slišala, da bi se podjetje lahko sestalo s predstavniki iz tretje države. Sogovorniki so ji pojasnili, da če bi za operacijo v Sloveniji res stali operativci Black Cube, »se midva danes ne bi pogovarjala, saj ne bi vedela, da se je to zgodilo«. »Mi ne puščamo takšnih sledi za sabo, da bi prileteli na letalu, pristali na Brniku, se rokovali sredi Ljubljane in potem izvedli strašno tajno operacijo,« je novinarka povzela njihove besede.

Medtem so se na spletu po poročanju TV Slovenija pojavili novi posnetki. Na enem odvetnik Jože Oberstar govori o tem, kako vlada uporablja Dars kot politično orodje. Po poročanju 24ur Zvečer na POP TV je objavljen tudi posnetek nekdanje generalne sekretarke Gibanje Svoboda Vesne Vuković, na katerem govori o Urošu Brežanu.

Skupina posameznikov iz nevladnih organizacij (med njimi Inštitut 8. marec) in novinar Mladine Borut Mekina so v ponedeljek razkrili, da naj bi se v Sloveniji v zadnjih mesecih mudili sodelavci zasebne izraelske obveščevalne agencije Black Cube. Po njihovih podatkih, podprtih z letalskimi sledmi in anonimnimi viri, so se 22. decembra 2025 sestali z Janezom Janšo na sedežu SDS v Ljubljani. Med udeleženci naj bi bila tudi soustanovitelj in direktor Black Cube Dan Zorella ter prav Giora Eiland, nekdanji visoki izraelski vojaški in obveščevalni funkcionar. Srečanje naj bi trajalo približno dve uri. Slovenska obveščevalna agencija SOVA je potrdila prihod predstavnikov Black Cube decembra 2025, ni pa mogla potrditi srečanja z Janšo.

Black Cube je po svetu znan po metodi prikritega snemanja na lažnih poslovnih sestankih. V Sloveniji ga povezujejo z anonimno objavljenimi posnetki, na katerih se pojavljajo ugledne osebe, med drugim nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan in odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Obe trdita, da so posnetki zmanipulirani in da so ju zvabili v past. V zadnjih dneh so se pojavili dodatni posnetki, ki dodatno obremenjujejo vladno stran in krepijo predvolilno napetost pred volitvami 22. marca 2026.

V SDS kategorično zanikajo vsakršne povezave s Black Cube in napovedujejo več tožb proti tistim, ki širijo obtožbe. Janez Janša je v zadnjih dneh sicer priznal, da se je srečal z Giora Eilandom, a poudarja, da ni šlo za nobeno obveščevalno operacijo.

Objava na Slovenia Spotlight je tako odprla širšo razpravo: srečevanja politikov z mednarodnimi sogovorniki sama po sebi niso sporna, so del globalnega političnega delovanja. Ključno vprašanje pa ostaja transparentnost – ali so takšni stiki ustrezno dokumentirani, ali obstajajo uradni zapisi in ali javnost dobi dovolj podatkov za razumevanje konteksta. V odsotnosti konkretnih odgovorov o vsebini pogovora, ciljih srečanja in morebitni povezavi s spornimi posnetki se javnost znajde med nezaupanjem in relativizacijo.

Mediji imajo tukaj ključno odgovornost: ne le posredovati delne informacije, temveč jih umestiti v preverljiv okvir. Brez dodatnih potrjenih dejstev zgodba ne ponuja dovolj trdne podlage za daljnosežne sklepe. Lahko pa služi kot močan opomnik, kako pomembna je transparentnost – tako v politiki kot v medijskem poročanju. Vprašanja o vsebini spornih posnetkov in dejanskem kontekstu srečanja z Janezom Janšo tako ostajajo odprta.