Šesti dan eskalacije konflikta na Bližnjem vzhodu med Iranom na eni strani ter ZDA in Izraelom na drugi prinaša nove pomorske incidente in močan pritisk na globalne energetske trge. Iranske sile naj bi po navedbah iranskih virov zjutraj v severnem delu Perzijskega zaliva zadeli ameriški naftni tanker, kar predstavlja neposredno povračilno dejanje za potopitev iranske fregate IRIS Dena v Indijskem oceanu.
Iranska revolucionarna garda (IRGC) trdi, da je njihova mornarica uspešno zadela ameriški tanker, ki naj bi zagorela. To sledi grožnjam Teherana, da bodo ameriška, izraelska in zavezniška plovila, ki poskušajo prečkati Hormuško ožino, tarča napadov. “Če jih bomo opazili, jih bomo zadeli,” so sporočili iz IRGC, medtem ko Iran opozarja na zaporo ključne plovne poti, skozi katero poteka približno petina svetovne oskrbe z nafto.
Incident sledi potopitvi iranske fregate IRIS Dena v sredo, ko jo je v mednarodnih vodah približno 40 km od obale Šrilanke torpedirala ameriška podmornica. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil napad in ga označil za “tiho smrt” ter del širše kampanje proti iranski mornarici. Šrilanške oblasti so rešile 32 mornarjev, iz vode pa potegnile več kot 80 mrtvih (po nekaterih poročilih do 87), posadka naj bi štela okoli 180 članov. Fregata se je vračala z mednarodnega pregleda flote v Indiji (Visakhapatnam), kjer se je udeležila večnacionalnega srečanja.
Iranski zunanji minister Abbas Aragči (Araghchi) je napad označil za “grozodejstvo na morju, 2000 milj od iranskih obal” in opozoril: “ZDA bodo grenko obžalovale precedens, ki so ga ustvarile.” Iranski viri poudarjajo, da je bila ladja v mednarodnih vodah in da gre za precedens, ki odpira vrata širšim pomorskim povračilnim ukrepom.
Konflikt, ki traja že šesti dan, je zahteval več kot 1000 življenj (po podatkih Al Jazeere najmanj 1045 mrtvih), več kot 80.000 razseljenih v Libanonu in na stotine napadov na iranske cilje. ZDA in Izrael nadaljujeta z zračnimi udari po Iranu, vključno s Teheranom in južnimi predmestji Bejruta, povezanimi s Hezbolahom. Iran je v odgovor izstrelil rakete proti Izraelu, sirene pa so se oglasile v Tel Avivu in Jeruzalemu.
Globalni trgi z nafto burno reagirajo na motnje v oskrbi. V azijskem trgovanju so se cene nafte Brent povzpele na 83,58 dolarja za sod (159 litrov), kar je 2,68 % več kot prejšnji dan, medtem ko je WTI presegel 74 dolarjev. Rast se nadaljuje zaradi strahu pred dolgotrajnimi motnjami v Hormuški ožinini, kjer je promet tankerjev močno omejen ali ustavljen, več ladij pa poškodovanih ali na sidru. Analitiki opozarjajo, da bi daljša zapora lahko dvignila cene nad 100 dolarjev za sod.
Mednarodni odzivi ostajajo razdeljeni. Španija je ZDA zavrnila uporabo baz za napade na Iran, premier Pedro Sanchez je poudaril nasprotovanje vojni kljub kritiki iranskega režima. Italijanska premierka Giorgia Meloni je napovedala pomoč zalivskim državam za zračno obrambo. NATO (generalni sekretar Mark Rutte) podpira kampanjo ZDA, a poudarja, da ni neposredno vpleten. Slovenija, Avstralija in Kanada pozivajo k deeskalaciji in spoštovanju mednarodnega prava.
Ameriški senat je z 47 proti 53 glasovi zavrnil resolucijo o omejitvi pooblastil predsednika Donalda Trumpa za vojaške akcije proti Iranu. Trump ocenjuje, da bi lahko kampanja trajala vsaj štiri tedne.
Iranski minister za energijo Abas Aliabadi je medtem pozval prebivalstvo k varčevanju z vodo in elektriko zaradi poškodb infrastrukture v napadih.
Dogajanje se še naprej hitro razvija – spremljajte novice za najnovejše posodobitve.