Hrvaška dela konkreten korak naprej pri posodabljanju šolstva. Hrvaško ministrstvo je potrdilo, da se bo od šolskega leta 2026/2027 kurikulum »Umetna inteligenca: od koncepta do uporabe« izvajal v vseh razredih srednjih šol po državi. Gre za širitev programa, ki je bil do zdaj v pilotni obliki že preizkušen v velikem delu šolskega sistema.
Pomembno: predmet bo fakultativen, kar pomeni, da se bodo dijaki zanj odločali po interesu, podobno kot pri drugih izbirnih vsebinah. Ne gre torej za obvezni predmet za vse, ampak za sistemsko možnost, ki bo dostopna po celotni državi.
Program že teče v skoraj 250 šolah
Po podatkih hrvaškega ministrstva se kurikulum o umetni inteligenci trenutno izvaja v 147 osnovnih in 93 srednjih šolah, skupaj pa je v program vključenih 5.455 učencev in dijakov. V osnovnih šolah (od 5. do 8. razreda) poteka kot izvenšolska dejavnost, v srednjih pa kot fakultativni predmet za dijake 2. in 3. letnika.
Ne gre samo za programiranje
Jedro predmeta ni zgolj koda ali tehnično znanje. Po poudarkih iz hrvaških virov je cilj širši: da dijaki razumejo, kaj umetna inteligenca je (in kaj ni), kako delujejo podatki, algoritmi, kako nastajajo odločitve sistemov in kje so etične meje uporabe tehnologije. CroAI je ob tem posebej izpostavila, da AI-pismenost postaja del splošne izobrazbe sodobnega človeka.
To je tudi bistvo: mladi AI že uporabljajo vsak dan — v telefonih, na družbenih omrežjih, pri iskanju informacij, pogosto tudi pri šolskem delu — a brez jasnega razumevanja, kako ta orodja delujejo in kje so njihove omejitve.
Kdo bo predmet učil in kje bo največji izziv
Po trenutnem modelu predmet najpogosteje izvajajo profesorji informatike, matematike in strokovnih predmetov. Za učitelje so na voljo dodatna usposabljanja in spletni seminarji, med drugim tudi programi tipa »učitelji za učitelje«.
Prav tu pa je tudi največji izziv: ne vsebina sama, ampak kakovost izvedbe. Če šole nimajo dovolj usposobljenega kadra ali enakih pogojev, lahko hitro nastanejo razlike med šolami. In to je točka, na kateri se bo pokazalo, ali bo uvedba predmeta res prinesla rezultat.
Širši trend: AI-pismenost kot nova osnovna pismenost
Hrvaška s tem ne sledi modni muhi, ampak širšemu trendu. Po Evropi že nekaj časa potekajo razprave, kako v izobraževanje vključiti digitalno pismenost, kritično presojo algoritmov in razumevanje generativnih orodij. Vprašanje ni več, ali mladi uporabljajo AI — ker jo že. Vprašanje je, ali jo znajo uporabljati pametno, varno in kritično.
Zato je ta poteza pomembna tudi za Slovenijo. Ne toliko zaradi primerjanja “kdo je prvi”, ampak zaradi realnosti trga dela in družbe: generacija, ki bo razumela delovanje AI, bo imela prednost pred generacijo, ki bo orodja uporabljala samo na klik, brez razumevanja.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
V Sloveniji se teme umetne inteligence že pojavljajo znotraj informatike, računalništva in različnih projektov, vendar za zdaj nimamo enotno uvedenega samostojnega AI-predmeta v vseh srednjih šolah. Zato hrvaška poteza odpira legitimno vprašanje: ali bomo podobne vsebine uvajali dovolj hitro — in predvsem dovolj sistemsko.
Ključna razlika v prihodnjih letih ne bo med tistimi, ki AI “imajo”, in tistimi, ki je “nimajo”. Razlika bo med dijaki, ki bodo znali AI razumeti in nadzorovati, ter tistimi, ki jo bodo samo uporabljali.