Začetek novega parlamentarnega mandata ne prinaša le političnih obljub, ampak tudi občutno višje plače za poslance. Po veljavni ureditvi naj bi bili njihovi bruto prejemki višji za več kot 40 % v primerjavi s prejšnjim mandatom. Gre za enega večjih skokov plač izvoljenih funkcionarjev v zadnjem času.
To se dogaja v obdobju, ko se veliko ljudi še vedno prilagaja zaradi višjih cen hrane, energentov in storitev. Prav zato je odziv dela javnosti izrazito kritičen. Mnogi opozarjajo, da takšna odločitev pušča vtis, kot da politiki živijo v drugačni ekonomski realnosti kot državljani, ki jih zastopajo.
Volitve 22. marca, mandat z višjimi plačami
Volivci bodo 22. marca izbirali nove poslance. Ti bodo mandat začeli z višjimi plačami, kot ga zaključujejo aktualni.
Čeprav so se plače v večjem delu javnega sektorja že postopno zviševale, bodo poslanci učinke reforme v celoti občutili šele z novim mandatom. Do izteka sedanjega sklica so njihove osnovne plače ostale na ravni konca leta 2024.
Koliko znašajo plače in kaj se spreminja
Poslanci so trenutno uvrščeni med 56. in 63. plačni razred, kar pomeni od 4.112,74 do 5.412,08 evra bruto osnovne plače.
Z novo plačno lestvico, ki velja od leta 2025, ostajajo v istih razredih, vendar so ti razredi vredni več. Po projekcijah naj bi bile do leta 2028 osnovne plače glede na danes 45 do 55 % višje – trenutno predvidoma med 6.372,51 in 7.837,38 evra bruto (brez uskladitev z inflacijo).
Več kot številke: vprašanje zaupanja
Razprava se zato ne vrti le okoli zneskov, temveč tudi okoli zaupanja. Del javnosti se sprašuje, ali je takšno zvišanje pravično v času, ko večina prebivalstva občuti, da se življenjski stroški zvišujejo hitreje kot prihodki.
Kritiki opozarjajo, da dodatno zvišanje poglablja občutek privilegiranosti politike in povečuje razkorak med oblastjo in vsakdanom ljudi – kar lahko pusti posledice tudi pri zaupanju v institucije.