
In sem “zdravila” slepoto, pa cerebralno, pa avtizem. Od nekod sem se učila pasti. Ne PASTI. Pasti, ki so jih prinašala stanja eno za drugo. Mlada mamica, ki je sanjala o dečku, ki s torbo na rami prihaja iz šole. Vrinjene sanje. Še sedaj so.
A FILIP JE BIL ZDRAV FANT. Prebolevanje infektov so mi v otroštvu prepustili. MAMA VE. In sem vedela. Če tudi ne. Mama bo vedela, ob koprivnici, pa bruhanju. Mama ni vedela, a je morala vedeti.
In je nedavno Filip zbolel za Crohnovo boleznijo.
Da ne dolgovezim. Imel angino, pojedel gomilo antibiotikov. O.k. A je mama spet vedela, da ne. Ni angina razlog. Ne, ne. Videla je mama angine pri njem.
Urgence, posveti, a URGENCE. Kaj rešuje urgenca?
Včasih življenja, včasih OBUP.
Filipu po treh mesecih zdravljenja ni bila zagotovljena kontrola. Do nje smo se dokopali, ko je kar 6 mesecev jedel zdravila, ki so sicer pomagala, a so trajna škoda. Tudi v tem ni problem.
Problem je, da je poslan na preiskavo, ki pa je izvajalec skoraj zagotovo ne bo in ne more opraviti.
Problem je, da je brez zdravljenja. Kajti – preiskava, ki se ne DA OPRAVITI, mora biti opravljena.
Jaz vse razumem. Do tu sem zdravnik mama. Od tu naprej pa NE.
Od kar je brez zdravil, se simptomi vračajo.
Pišemo zdravnikom po Sloveniji, takšnim, ki nosijo naziv zdravnik leta, pa takšnim s srcem, pa prosimo, pa opisujemo. NE. Ne odgovorijo.
Iščemo v tujini. Če najdemo v tujini, ga bomo tudi zdravili v tujini?
Slovenija ima izvrstne strokovnjake tudi na tem področju. ZASEDENE. Nedosegljive.
In skupaj z asistenti opazujemo “vračanje”. Meditacije – bodi mirna mama – ne pomaga.
Filipa očitno boli, saj jemlje Boscopan, brez vsakega problema. Da ni krčev. TOREJ KRČI SO.
A mi čakamo preiskavo, ki se je ne da opravit. In čakamo konzilij, ki čaka rezultat te preiskave, da uvede zdravljenje.
No. Tu nisem več zdravnik. Tu sem mama. Obupana ob vsaki grimasi, in njegovi skrivnosti bolečine. Povej, ljubi sin, da te boli. Da POMAGAM. Čeprav ne morem. A da pomagam.
Nimamo časa. Čakati, da se vrnemo tja, ko bo nezdravljen pričel ZNOVA izgubljati težo, ko mu bo dvigovalo, ko bo dobil temperaturo. Nimamo časa. Niti, da se nekdo odloči, da preiskave NE more opraviti.
NITI RAZUMA, DA BI DOJELI – DA SMO PREPUŠČENI SAMI SEBI.
Koga naj kličem na pomoč?
HVALA.
Vir: Andreja Paderjeva, Facebook
