Nordijske države in Nemčija so že začele izvajati ukrepe za pripravo na najbolj vroče poletje doslej. Evropo ogroža velik vročinski val, za prvo polovico junija pa so napovedane nenavadno visoke temperature.
To bi lahko bilo najbolj vroče poletje doslej, pravijo klimatologi. Po njihovem mnenju je ena stvar nesporna in nesporna: planet se segreva in vrednote nenehno rušijo rekorde. Meteorološke napovedi za izredne razmere prav tako skrbijo organizatorje olimpijskih iger v Parizu v smislu varnosti športnikov in navijačev. Španija se pripravlja tudi na še eno vroče poletje, nenavadni vročinski valovi pa ne varčujejo drugih evropskih mest, pravijo strokovnjaki.
Po zadnjih podatkih je bilo 11 zaporednih mesecev rekordne toplote, površinske temperature v severnem Atlantiku pa so se dvignile na najvišjo raven v zadnjih 40 letih.
Čeprav je težko natančno vedeti, kdaj lahko pričakujete mesece ali celo tedne vnaprej – pogosto se celo spremembe zgodijo čez noč, imajo meteorologi nekaj namigov za začetek. Po besedah Tamsina Greena, meteorologa pri Weather & Radar, se trenutno zdi, da junij, julij in avgust kažejo nadpovprečne temperaturne trende.
Vremenski vzorci v Evropi se zelo razlikujejo, zato je težko natančno napovedati, kje bo poletje najbolj vroče. Green je dejal, da so vroče točke verjetno v južni in vzhodni Evropi. Glede padavin se v juniju pričakujejo povprečne padavine, julija pa nadpovprečne padavine, predvsem v južni Evropi. Avgust je lahko bolj suh po večini celine. Green pa poudarja, da gre le za povprečne ocene, kar pomeni, da se lahko razmere bistveno ali izjemno spremenijo.
Tamsin Green je razkril tudi, kaj vpliva na vreme v Evropi. Meteorolog je pojasnil, da je svet trenutno v prehodni fazi med podnebnimi pojavi El Niño in La Niña. V tej nevtralni fazi bomo ostali vsaj do začetka poletja, vendar se učinki El Niña še vedno čutijo. “Temperature zraka in oceanov so še vedno astronomsko visoke,” je dejal Green.
Podnebni pojavi, znani kot El Niño in La Niña, delujejo v Tihem oceanu, njihovi učinki pa se čutijo povsod na planetu, v smislu temperatur, gozdnih požarov, ekosistemov in celo gospodarstva.
El Niño (špansko za fanta) prinaša blažje vetrove, zaradi česar se topla voda premakne proti zahodni obali Amerik. V nasprotju s tem je La Niña (španščina za deklico) “hladen dogodek”. Posledično se okrepijo vetrovi, ki potisnejo več tople vode proti Aziji in ohladijo pacifiško obalo. Pojavi se izmenjujejo v določenih intervalih, vendar se El Niño pojavlja pogosteje, čeprav upočasni evolucijski proces voda.
Drugi dejavnik, ki močno vpliva na temperaturo, so podnebne spremembe. “Ne morete prezreti dejstva, da nenehno podiramo toplotne rekorde. Zadnjih deset let je bilo najtoplejših doslej in večina segrevanja Zemlje se je zgodila v zadnjih 40 letih. Pričakujemo, da bo april 2024 11. najtoplejši zabeleženi mesec,” je dejal Green.
Po najnovejših podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in Agencije EU za podnebje Copernicus (C3S) je Evropa od leta 1991 segrela dvakrat več od svetovnega povprečja. Žal celina ne varčuje s posledicami podnebnih sprememb, zato obe agenciji opozarjata, da mora Evropa storiti več za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in opustitev fosilnih goriv.
Od leta 2000 se je zgodilo 23 od 30 najhujših vročinskih valov na celini – pet samo v zadnjih treh letih! Povprečne temperature v Evropi so trenutno za 2,3 °C višje, globalno pa za 1,3 °C nad predindustrijskim povprečjem. Glede na to Green verjame, da bo leto 2024 za nas verjetno še eno rekordno leto.