V meteoroloških krogih se vse glasneje govori o možnosti enega najmočnejših El Niño dogodkov v zadnjem stoletju. Podnebni modeli kažejo, da bi se lahko zelo izrazito segrevanje Tihega oceana razvilo že v drugi polovici 2026 in vplivalo na vreme tudi v letu 2027.
Trenutno smo še v fazi prehoda iz šibke La Niñe v nevtralno stanje. Po zadnjih podatkih NOAA in drugih svetovnih centrov je verjetnost, da se El Niño pojavi med junijem in avgustom 2026, okoli 62 %. Možnost, da bo dogodek močan (»strong«), pa ocenjujejo na približno 1 proti 3. Nekateri modeli kažejo celo na možnost »super« El Niña z zelo velikimi anomalijami temperature oceana.
Kaj sploh je El Niño in zakaj ga primerjajo s stoletnim dogodkom?
Gre za naravni pojav, pri katerem se oslabijo pasatni vetrovi in topla voda iz zahodnega Tihega oceana preplavi vzhodni del. Najmočnejši zabeleženi dogodki v moderni dobi so bili 1982–83, 1997–98 in 2015–16. Ti so prinesli rekordne temperature, obilne padavine v Južni Ameriki, sušo v Avstraliji in jugovzhodni Aziji ter globalno povišanje temperatur.
Če bi se uresničil zgornji scenarij modelov, bi novi El Niño lahko po intenzivnosti sodil med najmočnejše v več kot 100 letih zanesljivih meritev. Zato strokovnjaki spremljajo razvoj zelo pozorno – ne zaradi panike, ampak ker močan El Niño znatno vpliva na globalne vremenske vzorce.
El Niño forming by May, potentially becoming strong by August — new ECMWF seasonal modeling.
By the numbers:
• 22% chance of a super El Niño by August
• 80% chance of a strong event
• 98% chance of a moderate eventThat’s according to data from 50 ensemble members. pic.twitter.com/LDOogrRcEC
— Ben Noll (@BenNollWeather) March 6, 2026
Kakšen vpliv pričakovati na Evropo in Slovenijo?
Vpliv El Niña na Evropo je posreden in ga močno blažijo vzorci nad Severnim Atlantikom. Kljub temu statistične povezave kažejo na možnost:
- večje spremenljivosti vremena,
- obdobij suše ali obilnejših padavin,
- izrazitejših temperaturnih nihanj,
- povečane verjetnosti posameznih ekstremnih dogodkov (vročinski valovi, močnejše padavine ali sušna obdobja).
Za Slovenijo zgodovinski podatki kažejo, da je vpliv običajno zmeren: nekoliko toplejše zime, spremenjena razporeditev padavin in več vremenskih nihanj. Ni pa znanstvenih dokazov, da bi El Niño sam po sebi povzročil izredne katastrofe na našem ozemlju. Veliko večji vpliv imata dolgoročno segrevanje ozračja zaradi človekovih dejavnosti in lokalni vremenski sistemi.
Zakaj je to pomembno tudi zate?
Močan El Niño običajno dodatno poviša globalne temperature – z zamikom. Zato strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko leto 2027 postalo eno najtoplejših v zgodovini meritev, tudi če 2026 sam po sebi ne bi podrlo rekorda iz 2024.
Hkrati pa El Niño pogosto prinese več ekstremov po vsem svetu: poplave na enem koncu, sušo na drugem. To je opomin, da moramo biti pripravljeni na spremenljivo vreme – ne zaradi enega pojava, ampak ker se naravni cikli prepletajo z dolgoročnimi podnebnimi spremembami.
Kdaj bo slika jasnejša?
Največja negotovost je zdaj. Bolj ko se bomo približali koncu 2025 in letu 2026, bolj zanesljive bodo napovedi. Meteorologi bodo razvoj spremljali mesečno, predvsem podzemno toploto oceana in vetrovne anomalije.
Kaj lahko storiš ti?
Sledi zanesljivim virom (ARSO, NOAA, WMO) in ne padaj na senzacionalne naslove. Pripravi se na spremenljivo vreme: vzdržuj hišo in okolico, varčuj z vodo v sušnih obdobjih, bodi pozoren na uradna opozorila. In predvsem – razumej, da gre za kombinacijo naravnega pojava in dolgotrajnega segrevanja, ki zahteva dolgoročno prilagajanje.
El Niño prihaja – morda super močan. A ni razlog za paniko. Je pa dober razlog, da ostanemo pozorni in pripravljeni.