Boste nesli k žegnu? Velika sobota je dan tišine in molitve, ter blagoslovljenih jedi.
Pripravljamo velikonočno hrano, ki jo v soboto prinesemo k blagoslovu. Ta dan je pomemben tudi za odrasle, ki sprejemajo vero in zakramente.
Velika sobota spominja na Jezusov počitek v grobu. Zaključi se z velikonočno vigilijo, s katero nastopi najpomembnejša nedelja v vsej zgodovini: nedelja Kristusove velike noči.
Cerkev bdi nad “Kristusovim telesom” in razmišlja o veliki obljubi stare in nove zaveze: o dokončni osvoboditvi od starega suženjstva, greha in smrti. V temi noči se velikonočna sveča prižge z novim plamenom, simbolom slavnega Kristusa, ki vstaja. Kristus, luč človeštva, razganja temo in razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na svet.
Ob velikonočni sveči v Cerkvi odmeva veliko velikonočno oznanilo: Kristus je res vstal! Smrt nima več oblasti nad njim. S svojo smrtjo je za vedno premagal zlo in podaril božje življenje vsem ljudem.
Po starodavnem izročilu katehumeni na velikonočni vigiliji prejmejo krst. To poudarja sodelovanje vseh kristjanov v skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja.
Dneve Svete Trojice – veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto – običajno imenujemo ‘svete’ ali ‘velike’, ker omogočajo podoživljanje osrednjega dogodka krščanskega odrešenja in uvajajo vernike v bistveno jedro krščanske vere: pasijon, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa. To so dnevi, ki tvorijo srce in steber celotnega liturgičnega leta, pa tudi življenja Cerkve.