Katoliki se na veliki petek obvezno postijo – vsi stari od 18 do 60 let
Veliki petek je dan, ki ima v srcu krščanstanov posebno mesto, saj se spominjamo žrtev, dan ko je Jezus nosil križ za spravo človeštva z Bogom in smrt.
Ta dan, ki ga zaznamujemo pred Veliko nočjo, nosi globoko simboliko žrtvovanja, ljubezni in odpuščanja, vrednot, ki presegajo prepričanja.
Po najboljših ocenah bibličnih učenjakov in zgodovinskih dokazih je Jezus umrl v petek, 3. aprila leta 33 našega štetja, približno ob 15. uri, nekaj ur pred začetkom pashe in začetkom sobote (shabata). To je datum v julijanskem koledarju, ki je bil uveden leta 45 pr. n. št. in sledi konvenciji, da se zgodovinski datumi ujemajo s koledarjem, ki je bil takrat uporabljen.
Opoldne se je stemnilo po vsej deželi do treh popoldne. In ob treh popoldne je Jezus zaklical z močnim glasom: ‘Eloi, Eloi, lama sabachthani?’, nato je rekel: “Odplačano je” in izročil svojega duha Očetu.
Na ta dan, cerkev nima maš, kar je edinstveno za ta dan v cerkvenem letu. Po vsem svetu se verniki v dopoldanskih urah zbirajo, da bi pobožno opravili Križni pot, popoldne pa se običajno ob 15. uri, ko je po verovanju Jezus izdihnil na križu, zberejo na slovesnosti, ki vključuje branje Svetega pisma, poklon in ljubljenje križa ter prejem svete obhajila. Oltarji so ta dan prazni – brez križa, svečnikov, cvetja in oltarnih prtov, kar simbolizira Jezusovo trpljenje in smrt, pa tudi žalost, tišino in premišljevanje o minljivosti in pomenu žrtvovanja.
Za katolike je ta dan dan strogega posta za osebe stare od 18. do 60. leta. Druge denominacije pa se Gospodu poklonijo drugače.
Običaji po Sloveniji se razlikujejo, vendar je jedilnik običajno prilagojen: pogosti so obroki brez mesa, kot so jedi iz stročnic, suho sadje, kompoti, štruklji in testenine z orehi ali makom, pa tudi ribe, ki jih najdemo v slovenskih vodah. Ti običaji niso zgolj izraz verskih prepričanj, ampak tudi priložnost za druženje in poudarjanje pomena skupnosti in povezanosti.
V evangeličanskih cerkvah bo na veliki petek zvečer potekalo osrednje velikonočno bogoslužje. Bogoslužje iz evangeličanske cerkve v Selu bo ob 18. uri na drugem programu prenašala TV Slovenija.
Strogi post
Danes ljudje izvajajo post na različne načine. Med najpogostejše postne običaje sodi odpoved mesnim jedem, nekateri pa precej časa posvetijo tudi vsakodnevnemu razmišljanju ob svetopisemskih odlomkih. Pepelnična sreda je, poleg velikega petka edini dan, ko v katoliški cerkvi velja strogi post. Na veliki petek pa je post tudi v evangeličanski cerkvi.
Za razliko od katoliške in pravoslavne cerkve imajo evangeličani manj obvezujoči obvezni post. Splošno veljavnih postnih zapovedi evangeličanski kristjani ne poznajo: vsak posameznik naj bi se odločil, čemu se je pripravljen za določen čas odpovedati. Martin Luther je post razumel kot individualno vajo iz svetosti, ki naj ne bi bila enaka za vse vernike in je zato po njegovem mnenju ni mogoče predpisati. Luther zato ni podpiral obveznega posta. Strogi post pa številni evangeličanski kristjani upoštevajo na veliki petek.
Veliki petek je več kot le spomin na dogodek izpred dva tisoč let. Je dan, ki obuja sporočila, relevantna za vsakogar, ne glede na veroizpoved. V času, ko iščemo smisel in povezanost, nam ta dan ponuja priložnost za premislek o temeljnih človeških vrednotah.
Za vse ljudi je Veliki petek lahko dan za premišljevanje o ljubezni, sočutju, odpuščanju in upanju. Vrednote, ki jih simbolizira ta dan, kot so žrtvovanje za druge, solidarnost in iskanje notranjega miru, so univerzalne in lahko služijo kot most med različnimi kulturami in prepričanji. To je priložnost za vsakogar, da razmisli o svojem življenju, odnosih in družbi ter kako lahko prispeva k bolj sočutnemu in razumevajočemu svetu.
Foto: Davorin Kuhar