Romunski protikorupcijski organi so udarili v neposredno bližino slovenskega energetskega velikana GEN-I. Gregor Hudohmet, direktor družbe GEN-I Sonce, je končal v 30-dnevnem priporu zaradi suma, da je pri velikem energetskem poslu zahteval 450.000 evrov podkupnine in DDV.
Primer je toliko bolj odmeven, ker GEN-I Sonce ni obrobna družba brez povezave z GEN-I. Gre za hčerinsko družbo skupine GEN-I, ki jo je pred vstopom v politiko več let vodil Robert Golob.
Toda ena stvar mora biti jasna: romunska preiskava za zdaj ne bremeni Roberta Goloba in ne dokazuje, da je bil kakorkoli vpleten v očitano dejanje. Odpira pa nova vprašanja o poslovanju, nadzoru in kadrih znotraj energetskega sistema, ki je že več let predmet političnih sporov v Sloveniji.
450.000 evrov naj bi predstavljalo dva odstotka posla
Romunsko protikorupcijsko tožilstvo DNA navaja, da naj bi Hudohmet med februarjem in septembrom 2026 od predstavnika druge družbe zahteval 450.000 evrov plus DDV.
Znesek naj bi predstavljal približno dva odstotka vrednosti pogodbe, sklenjene julija letos.
V ozadju je velik projekt v romunskem mestu Gheorgheni: gradnja baterijskega sistema za shranjevanje električne energije z močjo 55 MW in kapaciteto 220 MWh.
Po navedbah preiskovalcev naj denar ne bi bil izplačan kot očitna podkupnina.
Foto: GEN-i Sonce
Domnevno plačilo naj bi prikrili kot običajen poslovni »referral« oziroma posredniški posel.
Pogodba za takšno plačilo naj bi bila pripravljena 24. avgusta. Romunski direktor Cristian Theodor Dragomir naj bi pri administratorju podjetja večkrat vztrajal, naj zahtevani znesek plača.
Sodišče v Bukarešti je za oba odredilo 30 dni pripora. Oba sta odločitev izpodbijala. Postopek še poteka in velja domneva nedolžnosti.
GEN-I: Za primer smo izvedeli iz medijev
Primer je očitno presenetil tudi matično družbo.
GEN-I je sporočil, da je bil o priprtju direktorja svoje hčerinske družbe obveščen šele iz medijskih poročil 26. septembra in da ga romunski preiskovalni organi do objave njihovega odziva še niso uradno kontaktirali.
V GEN-I zatrjujejo, da imajo »ničelno toleranco do korupcije in vsakršnih nezakonitih ravnanj« ter napovedujejo popolno sodelovanje z romunskimi organi.
Vodstvo GEN-I je zaradi primera sklicalo tudi izredno sejo uprave.
To je pomembno: trenutno objavljene informacije kažejo na kazenski očitek zoper konkretnega direktorja in njegovega domnevnega pomočnika, ne pa na ugotovljeno sistemsko korupcijo celotne skupine GEN-I.
Golob: »Počakajmo na dejstva«
Na dogajanje se je odzval tudi Robert Golob, ki je GEN-I vodil pred svojo politično kariero.
O Hudohmetu je dejal, da si »Grega, ki ga poznam jaz, zasluži, da počakamo na dejstva«, ter poudaril, da sum še ne pomeni krivde.
Toda prav politična zgodovina GEN-I zagotavlja, da primer ne bo ostal zgolj romunska gospodarsko-kriminalistična zgodba.
Golobovo nekdanje vodenje GEN-I, poslovanje družbe na Balkanu in posamezne finančne povezave so bili v Sloveniji že prej predmet ostrih političnih sporov in zahtev po parlamentarnih preiskavah.
Zato bo zdaj ključno vprašanje precej preprosto:
Je romunski primer izolirano dejanje posameznika ali bo preiskava odkrila širše nepravilnosti?
Na to trenutno še ni odgovora.
Primer prihaja ravno v času velikega spora o preiskovanju korupcije
Aretacija se je zgodila prav v času, ko Slovenija spreminja sistem pregona zahtevnejših korupcijskih kaznivih dejanj.
Državni zbor je 24. septembra s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o tako imenovanem SKOK-u. Predvideva preoblikovanje specializiranega državnega tožilstva ter ustanovitev posebnega sodišča za korupcijo in organizirani kriminal. Nova ureditev naj bi se začela uporabljati 1. julija 2027.
Zakon sicer ni brez nasprotnikov. Pred njegovo potrditvijo so vrhovno sodišče, tožilstvo in del pravne stroke opozarjali na pravno varnost, organizacijo sistema in možnost političnega vplivanja.
Ločeno bo 11. oktobra potekal še zakonodajni referendum o spremembah Zakona o parlamentarni preiskavi.
Parlamentarna preiskava sama po sebi sicer ni kazenski postopek: poslanci lahko ugotavljajo politično odgovornost, zbirajo dokumentacijo in zaslišujejo priče, o kazenski odgovornosti pa odločajo policija, tožilstvo in sodišča.
Zdaj bo odločilno, kam vodi denarna sled
Romunska preiskava je tako šele na začetku.
Najpomembnejše ne bo politično obračunavanje, ampak nekaj precej bolj konkretnega: pogodbe, elektronska komunikacija, odobritve poslov, finančni tokovi in ljudje, ki so sodelovali pri poslu.
Če bo preiskava pokazala, da je šlo zgolj za dejanje posameznikov, bo treba to jasno povedati.
Če pa bo denarna sled segla širše po podjetjih ali razkrila druge podobne posle, bo zgodba dobila povsem drugačne razsežnosti.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost