Vremenski zasuk in izvor nevarnosti
Dolgotrajna vročinska kupola in visok zračni pritisk, ki sta več tednov obvladovala Evropo, sta popustila. Nad severno Evropo se je oblikoval globok višinski jarek, ki se pomika proti jugu in prinaša izrazito nestabilno vreme. Nad severno Italijo se je že oblikoval ciklon, ki bo v prihodnjih dneh vplival tudi na Jadran in Balkan. Čeprav sam po sebi ni izjemno globok, bo ustvaril močan tlačni gradient in poskrbel za dotok vlažnega in nestabilnega zraka – idealne pogoje za razvoj močnih neviht.
Dodatno nevarnost prinaša izjemno toplo morje, ki bo krepilo nestabilnost zračne mase in omogočalo razvoj superceličnih neviht, toče, močnih sunkov vetra in celo vodnih tromb (tornadov nad morjem).
Kaj prinašata sreda in četrtek?
Sreda (20. avgusta): Najhujše bo v Liguriji in Toskani, kjer lahko v 24 urah pade tudi več kot 200 mm padavin. Poleg obilnega dežja so možne poplave, toča, orkanski sunki vetra in vodni trombi.
Četrtek (21. avgusta): Nevihtno dogajanje se bo pomaknilo čez Jadran proti severozahodnemu Balkanu. Modeli napovedujejo 200–300 mm padavin v 48 urah, kar prinaša visoko poplavno nevarnost. V Sloveniji bo najresneje zlasti v zahodnih in osrednjih regijah.
Podrobneje: po slovenskih regijah
- Gorenjska (Idrija, Cerkno, Škofja Loka): največja nevarnost hudourniških poplav zaradi strmih terenov in preteklih izkušenj s podobnimi nalivi.
- Primorska (Koper, Piran, Postojna): toplo Jadransko morje bo okrepilo nalive, možne so hitre poplave.
- Ljubljana in osrednja Slovenija: četrtkovi nalivi lahko povzročijo zamašitve kanalizacije in poplavljanje nižjih površin.
- Štajerska in Prekmurje: manjša verjetnost hudih neurij, a zaradi nestabilnosti atmosfere izključiti ni mogoče niti močnejših lokalnih nalivov.
Spremljanje podatkov in opozorila
- ARSO – uradna vremenska opozorila (rumeni, oranžni in rdeči alarmi).
- Ventusky, Windy, ECMWF modeli – podrobni prikazi gibanja neviht.
- Opazovalci neurij – hitra obveščenost s terena.
Sredina in četrtkova vremenska slika nad severnim Sredozemljem je zelo dinamična in potencialno nevarna. V Sloveniji so najbolj ranljive zahodne in osrednje regije, kjer obstaja nevarnost hudourniških poplav in neurij. Meteorologi zato pozivajo k budnemu spremljanju opozoril in pripravi na morebitne vremenske ekstreme. Pravočasna informacija lahko reši življenja.