V grozljivi stiski je obležal nemočni človek. Na cedilu so ga pustili zdravniki in socialni delavci. Video je iz Slovenije, dežele, v kateri se to nebi smelo zgoditi.
Andrej Kočevec preživlja svoje dneve ujet v svoji sobi, že več kot štiri mesece ne more zapustiti svoje postelje.
Tako hudo je, da ne more niti opraviti svojih osnovnih potreb brez pomoči. Urin zbira v plastenkah za pralni prašek, ki jih hrani ob svoji postelji, za večje potrebe pa uporablja kuhinjsko posodo.
Ta grozljiva realnost je njegov vsakdan, v katerem je odvisen zgolj od občasnih obiskov in pomoči dobrodelnih posameznikov.
»Želim si umreti,« je Andrej večkrat potožil sosedi Slavi, ki skozi razbite špranje v oknih posluša njegove krike.
V njegovi skromni sobi, kjer omet odpada s sten in skozi okna, zatesnjena z lepilnim trakom, vdre mrzel zrak, Andrej živi v osami. Njegov svet se vrti okrog televizorja, ki mu prinaša edino povezavo z zunanjim svetom. Soba je tako majhna, da mu ne omogoča razgleda na naravo, ki obdaja kočevski pragozd. Edina opora v tem mračnem obdobju je njegova soseda Slavi, ki mu prinaša hrano in tolažbo, kljub temu da se sama spopada s svojimi zdravstvenimi težavami. Njeni pozivi za pomoč na različne institucije so ostali neuslišani, kljub temu da je uspela urediti redno dostavo hrane z lokalnega zavoda za pomoč na domu. Kljub temu so bili dnevi, ko je Andrej ostal brez hrane, dolgi in mučni.
Na Preiskovalno.si trdijo da so se obrnili na center, vrata centra pa so ob poskusu obiska zaprta, direktorica Katarina Hiti pa trdi, da so Andrejevo situacijo začeli spremljati že sredi novembra, a opisane razmere kažejo drugačno sliko.
Šok in nezadovoljstvo nad razmerami sta izrazila tudi župan in podžupan, ki sta ob obisku Andrejeve sobe obljubila, da bodo pristojni poklicani na odgovornost in da bodo iskali ustrezne rešitve za izboljšanje njegovega položaja. Napovedujejo, da se bo za Andreja življenje začelo spreminjati s prihodnjim tednom, ker so že začeli njegovo reševanje.