OPOZORILO: Grozljiv 8-minutni video iz zagrebške psihiatrične bolnišnice!

Kar naj bi se dogajalo za vrati psihiatrične bolnišnice v Zagrebu, je pretreslo Hrvaško. Posnetki nadzornih kamer naj bi razkrivali nasilno ravnanje s 32-letnim Kristianom Perišem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi ga zdravstveni tehniki boksali v prsni koš, mu pritiskali koleno na vrat in ga dušili z blazino. Štirje zaposleni so osumljeni težkega umora. Za Kristianom sta ostali strta žena in nepredstavljiva družinska tragedija – izgubila sta tudi otroka, ki sta ga pričakovala.

Tragedija, ki se ne bi smela nikoli zgoditi

Smrt 32-letnega Kristiana Josipa Periša v zagrebški Kliniki za psihiatrijo Sveti Ivan na Jankomiru je pretresla Hrvaško.

Kristian ni bil samo pacient. Bil je človek. Nekdanji atlet, diplomirani kineziolog in športni trener v paraobaranju roke. Bil je sin, partner, prijatelj in človek, ki je imel pred seboj še vse življenje.

V bolnišnico je prišel po pomoč.

Iz nje se ni nikoli vrnil.

In prav to je vprašanje, ki bo ostalo nad tem primerom: kako je mogoče, da je človek, ki je prišel v ustanovo, kjer bi moral biti varen in deležen strokovne pomoči, tam umrl v tako grozljivih okoliščinah?

Posnetek, ki odpira vprašanja brez odgovorov

Po poročanju hrvaških medijev so posnetki bolniškega videonadzora eden ključnih dokazov v preiskavi. Na njih naj bi bilo vidno, kako štirje zdravstveni tehniki fizično obvladujejo Periša, ga udarjajo in pritiskajo nanj.

Med najbolj pretresljivimi navedbami je, da naj bi ga zdravstveni tehniki boksali v prsni koš, mu pritiskali koleno na vrat in mu z blazino prekrili obraz ter ga dušili.

Obdukcija je pokazala tudi številne poškodbe, med drugim zlome reber in prsnice ter druge poškodbe. Povezavo teh poškodb s smrtjo ugotavljajo pristojni strokovnjaki.

Če se bodo očitki potrdili, bo šlo za nekaj, kar presega vse meje sprejemljivega ravnanja z ranljivim človekom.

Odgovornost ne sme izginiti za zidovi ustanove

Zaradi suma težkega umora so bili aretirani štirje zdravstveni tehniki. Sodišče jim je odredilo enomesečni pripor.

Vsi štirje so bili izredno odpuščeni iz bolnišnice.

Toda ali je to dovolj?

Nikakor ne.

Javnost ima pravico vedeti, kako je bilo mogoče, da se je v ustanovi, ki bi morala zagotavljati zdravljenje, varnost in zaščito pacientov, zgodilo nekaj tako grozljivega.

Kdo je nadziral dogajanje? Kdo je bil odgovoren za paciente? Ali je kdo slišal, videl ali vedel, kaj se dogaja? Ali bi lahko kdo ukrepal in preprečil tragedijo?

Vodstvo ustanove in vsi, za katere bo preiskava ugotovila, da so nosili odgovornost, morajo dati jasne odgovore.

Če so obstajale pomanjkljivosti pri nadzoru, organizaciji dela ali odzivanju na nasilje, jih ni mogoče pomesti pod preprogo.

Več o tej temi

Sorodna zgodbaTRAGEDIJA: Kristian Periš umrl v zagrebški psihiatrični bolnišnici – zaročenka je od šoka izgubila še otroka

Bolnišnica ne sme biti prostor, kjer se za zaprtimi vrati dogaja karkoli brez odgovornosti.

Pacienti niso številke. Niso breme. Niso ljudje, katerih dostojanstvo lahko izgine zato, ker so bolni ali ranljivi.

Zaupanje v zdravstveni sistem je nekaj, kar se gradi leta. Z enim samim takšnim primerom pa se lahko za vedno poruši.

Kristian je imel razlog, da se veseli prihodnosti

Za najhujšo bolečino tega primera pa niso samo posnetki, policijska preiskava in vprašanja o odgovornosti.

Za njimi je človek.

In za njim je ostala njegova žena, ki je z njim pričakovala otroka.

Po navedbah o družinski tragediji je Kristianova žena po njegovi smrti izgubila tudi njunega še nerojenega otroka.

Ob tem se poraja še dodatno vprašanje, kakšne posledice so imeli nepredstavljiv šok, stres in huda psihična obremenitev, ki jih je doživljala ob izgubi svojega ljubljenega. Morebitno vzročno povezavo med stresom in izgubo nosečnosti lahko potrdi le medicinska presoja.

Poskusimo si predstavljati bolečino ženske, ki je v tako kratkem času izgubila človeka, s katerim je želela preživeti življenje, in otroka, na katerega sta se skupaj veselila.

Dve izgubi. Dve neizmerni praznini. Dve prihodnosti, ki ju ne bo več.

Kristian je izgubil življenje. Njegova žena je izgubila ljubezen svojega življenja in otroka, ki sta ga skupaj pričakovala.

Kako naj človek sploh najde besede za takšno bolečino?

Ne sme biti pozabljen

Kristian ne sme postati samo številka v policijskem spisu ali še ena novica v črni kroniki.

Bil je človek z imenom, obrazom, družino, ljubeznijo in sanjami.

Bil je nekdo, ki je imel rad življenje.

V bolnišnico je prišel po pomoč. Zaslužil si je dostojanstvo, varnost in strokovno obravnavo. Tako kot vsak drug človek.

Preberi tudi

Sorodna zgodbaSlovenec (24) na Hrvaškem divjal in razbil svojega lamborhinija

Če se bodo najhujši sumi preiskave potrdili, mora slediti polna odgovornost vseh, ki bodo spoznani za krive. Nihče ne sme biti zaščiten zaradi svojega položaja, poklica ali funkcije.

Kristianova družina si zasluži resnico. Njegova žena si zasluži odgovore. Javnost pa zagotovilo, da se kaj podobnega ne bo ponovilo.

Noben zid bolnišnice ne sme biti dovolj visok, da bi za njim izginila odgovornost.

Častno slovo Kristianu in njegovemu nerojenemu otroku

Kristian, v bolnišnico si prišel po pomoč.

Domov se nisi več vrnil.

Za tabo je ostala družina, ki te bo pogrešala, žena, ki je izgubila svojega ljubljenega, in otrok, ki ga nikoli ne bosta mogla držati v naročju.

Tvoja žena je izgubila človeka, s katerim je želela graditi prihodnost. Skupaj sta imela sanje, načrte in pričakovanje novega življenja. Namesto sreče ob prihodu otroka je ostala nepredstavljiva žalost.

Počivaj v miru, Kristian.

Počivaj v miru tudi ti, mali angel, ki si odšel, še preden je bilo tvoje življenje zares mogoče spoznati.

Naj vama bo namenjeno mirno nebo.

Družini pa iskreno sožalje, veliko moči in poguma v teh nepredstavljivo težkih trenutkih.

Pokukaj.si izreka Kristianovi ženi, družini in vsem njegovim bližnjim iskreno in globoko sožalje.

Častno slovo Kristjanu in njegovemu nerojenemu otroku. Nikoli ne bosta pozabljena.