Slovenija stoji pred odločitvijo, ki ni le tehnična.
Minister za notranje zadeve Franci Matoz je pojasnil predlog sprememb zakona o javnem redu in miru: na javnih krajih bi moral imeti vsak obraz razkrit tako, da so prepoznavne obrazne poteze. Za kršitev bi sledile globe od 200 do 600 evrov, v primeru zakritega obraza ob nasilju ali ogrožanju varnosti pa od 1.500 do 5.000 evrov.
Minister je jasno povedal: ne gre za ekstremno razlago. Kape, šali in običajna zimska oblačila ne bi bila prepovedana. Prepoved bi veljala za tista prekrivala – burke, nikabe in druge maske –, ki onemogočajo identifikacijo osebe. Namen je preprost: lažja prepoznava in javna varnost.
Kaj je burka, kaj nikab?
Hidžab
Obraz videnNaglavna ruta, ki pokrije lase, ušesa in vrat. Obraz ostane v celoti viden.
Himar
Obraz videnDolga pelerina do pasu, ki pokrije lase, vrat in ramena. Obraz ostane viden.
Čador
Obraz videnOgrinjalo od glave do tal, pogosto v Iranu. Obraz je viden, pod njim je navadno še ruta.
- V ČLANKU
Nikab
Vidne očiTančica čez obraz z ozko režo za oči. Nosi se skupaj z naglavno ruto.
- V ČLANKU
Burka
Obraz zakritNajbolj zakrivajoče oblačilo: v enem kosu pokrije telo in obraz, pred očmi je le mrežica.
Predlog, kot ga opisuje članek, zahteva obraz, na katerem so poteze prepoznavne. To zadeva oblačila z oznako »obraz zakrit« ali »vidne oči«; ruta, ki pusti obraz viden, tega pogoja ne krši.
S tem bi se Slovenija pridružila vrsti evropskih držav, ki so to pot že ubrale. Francija je bila prva (2011), sledile so Belgija, Avstrija, Danska, Bolgarija, Švica in Portugalska. Nekatere imajo splošno prepoved na javnih mestih, druge omejitve v šolah, bolnišnicah, javnem prevozu ali državnih ustanovah. Italija prav tako zaostruje pravila.
V Sloveniji je razprava dobila zagon že prej. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je na kongresu stranke dejal, da burke in nikabi ne spadajo v šole, javne ustanove in javne prostore.
»Tukaj je Evropa, tukaj je Slovenija. Imamo svojo vero, običaje in svojo tradicijo. Zahtevamo, da se jih spoštuje.«
Islamska skupnost je odgovorila, da gre pri nas za izjemno redek pojav, predvsem pri obiskovalkah iz tujine.
ŠIRŠA SLIKAKako so prepoved zakrivanja obraza uredile druge evropske države?
Širši okvir: Francija je leta 2010 kot prva evropska država prepovedala zakrivanje obraza v javnosti, kasneje so ji sledile Belgija, Avstrija, Danska in Nizozemska. Evropsko sodišče za človekove pravice je v več razsodbah potrdilo, da prepoved ne krši verske svobode, če je namenjena spodbujanju medsebojnega sobivanja in javni varnosti.
Druga plat: Kritiki opozarjajo, da splošne prepovedi nesrazmerno posegajo v svobodo verovanja in oblačenja. Opozarjajo tudi na tveganje, da bi takšni ukrepi zakrite ženske le še bolj potisnili v družbeno osamitev in jim otežili vključevanje v javno življenje.
Misel: Javni prostor v evropski tradiciji temelji na odprtem obrazu, ki omogoča prepoznavnost, zaupanje in osebno odgovornost pred skupnostjo.
Razlaga poveže članek s širšim ozadjem dogodka · AI pomočnik uredništva.
A vprašanje ni samo statistično.
Zahodna civilizacija ni nastala iz praznine. Njene korenine so grške (razum, filozofija, demokracija), rimske (pravo, država, red) in krščanske (dostojanstvo osebe, svoboda vesti, enakost pred Bogom). To je tisto, kar imenujemo Christendom – krščanski svet, ki je oblikoval to današnjo Evropo in demokracijo. Ko danes govorimo o »živeti skupaj«, o javnem prostoru, kjer se ljudje vidimo v obraz, govorimo prav o tem temelju, brez katerega nimaš teh stvari.
Zakrivanje obraza ni le osebna izbira oblačila. V javnem prostoru pomeni umik iz skupnega življenja. V družbi, kjer je obraz znak človekove individuumnosti in odgovornosti, postane skrit obraz tudi politično in kulturno sporočilo.
Več evropskih držav je zato sprejelo odločitev: javni prostor ostaja odprt in prepoznaven. To ni sovraštvo do vere – to je obramba lastne civilizacijske podobe.
DRUGA PLATKakšne pravne pomisleke odpira Matozov predlog spremembe zakona?
Ozadje: Slovenska ustava v 41. členu zagotavlja svobodo vesti ter izpovedovanje vere. Vsak poseg v te pravice mora prestati strog preizkus sorazmernosti, kar pomeni, da mora biti nujen za dosego legitimnega cilja, kot je javna varnost ali varstvo pravic drugih.
Kaj to pomeni: Predlagatelji poudarjajo pomen prepoznavnosti in varnosti v javnem prostoru. Na drugi strani islamska skupnost in del pravnikov opozarjata na odsotnost praktičnega problema, zaradi česar bi bil zakon lahko označen za nesorazmeren ukrep.
Razlaga poveže članek s širšim ozadjem dogodka · AI pomočnik uredništva.
Slovenija ima zdaj priložnost, da se postavi na pravo stran. Ne zato, ker bi bil problem že ogromen (ni), ampak zato, ker se kultura ne brani šele takrat, ko je že prepozno. Ker se tradicija, ki jo imamo, ne ohranja sama od sebe. In ker se vprašanje »kdo smo« ne rešuje z molkom. In se vzpostavi novi red.
Bi morala Slovenija uvesti prepoved zakrivanja obraza na javnih mestih po zgledu Francije, Avstrije, Danske, Švice in drugih?
Brez imena in e-pošte; IP se ne shrani v izvirni obliki.
Povzemi mi članek
- Minister za notranje zadeve Franci Matoz predlaga prepoved zakrivanja obraza na javnih mestih z globo od 200 do 600 evrov.
- Predlog prepoveduje burke, nikabe in maske, medtem ko običajna zimska oblačila, kot so kape in šali, ostajajo dovoljeni.
- Islamska skupnost poudarja, da je zakrivanje obraza v Sloveniji izjemno redek pojav, opazen predvsem pri tujih obiskovalkah.
Povzetek je sestavljen iz tega članka · AI pomočnik uredništva.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost


