Veteran vojne za Slovenijo: “Sram je lahko vsakega, ki danes žvižga lastni suverenosti”

Po državni proslavi ob dnevu suverenosti v Kopru se je na družbenih omrežjih oglasil Robert Ekart, veteran vojne za Slovenijo, in objavil zapis, ki je sprožil močan odziv.

Ekart je dogajanje na proslavi doživel zelo osebno. Sam je bil namreč leta 1991 med tistimi, ki so sodelovali pri obrambi Slovenije.

»Bil sem v vojni za Slovenijo, pod orožjem in se v TO boril proti jugo vojski SFRJ s sedežem v Beogradu. Oni so nas napadli, ne mi njih,« je zapisal.

Njegov zapis prihaja po državni proslavi ob dnevu suverenosti in 35. obletnici odhoda jugoslovanske vojske iz Slovenije, ki je 25. oktobra potekala na Ukmarjevem trgu v Kopru. Prav Koper ima pri tem prazniku poseben simbolni pomen, saj se je oktobra 1991 tam končal umik jugoslovanske vojske iz Slovenije. Slavnostni govornik na letošnji proslavi je bil premier Janez Janša.

»A brez nas, ki smo šli v vojno za Slovenijo, ne bi živeli v samostojni Sloveniji«

Ekart je v zapisu posebej nagovoril mlajše generacije, ki vojne za Slovenijo niso doživele.

»Mlajši tega ne vedo, ker še niso bili niti rojeni. A brez nas, ki smo šli v vojno za Slovenijo, ne bi živeli v samostojni Sloveniji. To vedo moji otroci in to bodo vedeli moji vnuki,« je zapisal.

Dan suverenosti v Sloveniji obeležujemo v spomin na odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade s slovenskega ozemlja v noči s 25. na 26. oktober 1991. Praznik Slovenija uradno praznuje od leta 2015.

Več o tej temi

Sorodna zgodbaSlovenec (24) na Hrvaškem divjal in razbil svojega lamborhinija

Za Ekarta zato žvižgi na proslavi niso bili zgolj izraz nestrinjanja z določenim politikom.

»Sram je lahko vsakega, ki je danes žvižgal ob proslavi naše suverenosti. In tudi tiste, ki na proslavo niso prišli, pa so bili vabljeni,« je zapisal.

»Svoje narodnosti se ne enači s politično opredeljenostjo«

V nadaljevanju je poudaril, da bi morala po njegovem mnenju pripadnost Sloveniji presegati vsakodnevne politične delitve.

»Kakšni Slovenci so to? Svoje narodnosti se ne enači s politično opredeljenostjo. Jaz vabljen nisem bil. Ponosen Slovenec in Slovenka v srcu ne žvižga lastni suverenosti in lastni državi, ne glede na to, kdo jo vodi,« je zapisal.

Gre za njegovo osebno vrednostno presojo dogodkov, ki jo je povezal predvsem z lastno izkušnjo osamosvojitvene vojne.

Tudi uradna državna proslava je bila letos izrazito usmerjena v spomin na osamosvojitev, svobodo in pomen slovenske državnosti. Premier Janša je v govoru poudaril, da svoboda ni samoumevna ter da je odgovornost sedanjih generacij, da jo ohranijo za prihodnje rodove.

Himna, zastava, grb in država

Ekart je svoj zapis sklenil z vprašanjem, kaj se je po njegovem zgodilo z vrednotami, ki so ljudi povezovale ob nastanku samostojne države.

»Kam so izginile vrednote naše ljube domovine Slovenije – spoštovanje do slovenske himne, zastave, grba, državljanstva,« se je vprašal.

Preberi tudi

Sorodna zgodbaPOZOR: Upokojenci, do konca leta morate narediti to – sicer lahko ostanete praznih rok

Nato je dodal še precej bolj spravljivo misel:

»Spoštujmo drug drugega in vsem bo lažje živeti teh nekaj desetletij, kolikor nam je namenjenih.«

Prav v tem je tudi jedro njegovega zapisa: močno nestrinjanje z žvižgi na proslavi, toda hkrati poziv, naj politična različnost ne izbriše odnosa do skupne države.

Dan suverenosti je bil letos posebej slovesen tudi zato, ker mineva 35 let od dokončnega umika jugoslovanske vojske iz Slovenije. Na slovesnosti so sodelovali Policijski orkester, Orkester Slovenske vojske, slovenske vojaške ladje ter predstavniki zavezniških držav.

Ekartov zapis pa je v nekaj stavkih odprl precej širše vprašanje:

Ali smo Slovenci še sposobni ločiti nestrinjanje z oblastjo od odnosa do lastne države in njene osamosvojitve?